Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

100 let Don Boskovih prostovoljk

Rim
18.05.2017
»Na zunaj se v mojem življenju ni nič spremenilo. Še naprej sem bila univerzitetna študentka, hči, katoličanka, dejavna kot prej. A odkrila sem globlji smisel svojega apostolata, okrepila sem svoje združenje z Bogom in izkusila smisel povezanosti z veliko družino.« Kaj se je in kaj se ni spremenilo z vstopom v svetno ustanovo Don Boskovih prostovoljk, pripoveduje gospa Olga K., vrhovna predsednica Don Boskovih prostovoljk, ki 20. maja obhajajo 100-letnico ustanovitve.

Kako ste udejanjali apostolat vzgoje?

Delala sem v štirih različnih šolah kot vzgojiteljica deklet, bila sem vodja šole za otroke s posebnimi potrebami, kot pomočnica vzgojiteljice sem delovala z mladimi in starejšimi v bolnišnici, nazadnje sem postala docentka za vzgojno etiko. Po prihodu svobode v deželo (Slovaška, 1990) sem sodelovala pri vzgoji poštenih državljanov in pri oblikovanju univerzitetnih profesorjev z globokim zavedanjem, da opravljam poslanstvo evangelizacije.

Katera je bila najlepša izkušnja, ki ste jo doživeli kot posvečena oseba?

Zelo se me je dotaknil odnos salezijanskih duhovnih voditeljev: nekateri izmed njih, ki so ravno tedaj prišli iz zaporov, so za nas postali pomembni očetovski liki, ki so za nas trpeli, se veselili našega življenja in nas podpirali v poklicni rasti. In zelo sem hvaležna, da smo del salezijanske družine.

Kakšno je poklicno stanje Don Boskovih prostovoljk v svetu?

Po 100 letih postajamo zrelejše. A to ni kakšna zdravstvena diagonoza. Zbiramo zaklad izkušenj naše zgodovine, iz katerega črpamo vizijo za trenuten razvoj v drugih kulturah in drugih časih glede na prejšnje. Naša tradicija ni nekaj togega, temveč zelo dinamičen dar! Trenutno se vse spreminja – kultura, človek, svet – toda samo Bog ostaja isti. Zato skušamo deliti izkušnjo Boga in pričevati o Njem z našim življenjem.

Številčno nas je v svetu nekaj več kot 1.200 prostovoljk v 46 deželah, združene smo v 23 pokrajin. Največ nas je v Evropi in Latinski Ameriki, številčno najbolj rastemo v Afriki, na azijskem Vzhodu pa imamo 120 pripravnic.

Kaj želite za prihodnost Don Boskovih prostovljk?

Vsaka prostovoljka nosi v srcu sanje. Sanje, da nas Bog spreminja tako, da bomo lahko me spreminjale svet! Bog ima svoj urnik. Kar je pomembno za nas, so izzivi v Cerkvi. Skušamo biti zelo čuteče ob preroškem glasu Božjega ljudstva. S posebno pozornostjo spremljamo papeža Frančiška in skušamo živeti blizu zadnjim in najbolj ubogim. Ni nas strah različnosti, teh, ki nimajo stika s Cerkvijo ali se z njo ne strinjajo. Božje kraljestvo je veliko večje od Katoliške cerkve! Bog ljubi vse! Zato želim, da bi bile Don Boskove prostovoljke navzoče na vseh obrobjih.

Po ANS pripravil MS