V korak z mladimi.

HUDO DOBER prvi termin UT

Uskovniški tedni 2017

Kako je bilo na letošnjem prvem terminu UT, si lahko preberete spodaj, kjer je pripravljeno izčrpno poročilo. Pa še nekaj fotografij, za boljšo predstavo

NEDELJA 9. 7. 2017
Še zadnji pogled v prtljažnik našega malega avta, ali so vsi nahrbtniki na svojem mestu, ali sem še kaj pozabila … in že se skupaj s prijatelji peljem proti Uskovnici, kjer bomo preživeli teden dni v družbi sovrstnikov. Zame je teden preživet v neokrnjeni naravi, v družbi veselih in preprostih mladih ljudi postal že kar tradicionalen. Misli mi tavajo med spomine prejšnjih let ter med pričakovanji letošnjega tedna. Letošnji Uskovniški tedni nosijo naslov: Zaradi Tebe hudo dober. Govorili bomo o identiteti, o tem kdo sploh smo. Zanimiva tema. Me prav zanima kakšna spoznanja in vtise bom odnesla tokrat.
»Siva pot vodi me, kamor hoče srce na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot«. Škofja Loka-Kranj- Bled-Pokljuka. Na parkirišču pri Rudnem polju raztovorimo avtomobil, si zadenemo nahrbtnike in ostalo našo prtljago na rame ter se odpravimo peš do cilja. Najprej po ozki stezici prek manjše grape, čez pašnik, kjer se srečamo z bolj ali manj priljubljenimi »prebivalkami pašnikov«, kravami, nato pa že opazimo streho koče, ki bo postala naš dom za teden dni.
Ob prihodu so nas pričakali animatorji, ki so nam pokazali, kje se lahko nastanimo. Tudi Jože Vidic (salezijanska legenda, ki je pred 32. leti pričel z Uskovniškimi tedni) si je vzel čas med svojim delom in nam prav prisrčno stisnil dlan v pozdrav. Spletla so se prva poznanstva. Uradni del se je pričel z večerjo, kateri je nato sledil zabaven predstavitveni večer, kjer smo se udeleženci med seboj spoznali, izvedeli pa smo tudi vse potrebne informacije o poteku tedna. Večer smo zaključili z molitvijo.

PONEDELJEK, 10. 7. 2017
Pišem v postelji, tik pred spanjem, Boštjan in Jože že hodita naokoli s svojim:  »Lahko noč, dekleta, … zaprite luč«. Tako, da bom o današnjem dnevu, bolj na kratko. Med delom po skupinah smo se pogovarjali in razmišljali o naši identiteti. Kdo sploh smo, kaj nas določa, oblikuje in kaj vse vpliva na to. Obiskal nas je tudi gost Jure Ferlež, župnik v Dobu in nam o tej temi še sam spregovoril. Spoznali smo, da smo ustvarjeni po Božji podobi in da smo ravno zaradi tega hudo dobri.  Naša skupina je bila danes odgovorna za strežbo, torej smo postregli pri obrokih ter po njih tudi pomili posodo.  Med odmorom smo se igrali razne družabne igre, odbojko ali pa se preprosto pogovarjali. Meni sta se zelo dopadli družabni igri Junglee speed ter tarok, ki pa ga še ne znam prav dobro igrati. To sploh ni tako enostavna igra kot se zdi. Vsaj zame. Bom morala še vaditi.  Saj bo na voljo še kar nekaj odmorov za to. Zvečer smo imeli mašo, kateri je sledil veseli večer, ki ga je danes pripravila 3. skupina. Res je bil smeha poln zaključek dneva.

TOREK, 11. 7. 2017
Vstajane ob 7:00  je za med počitnice kar malo zgodaj, mar ne? Ampak vso zaspanost in tečnobo zaradi tega mi je pregnalo prejeto pismo od prijateljice, ki mi je zaželela lep dan. Saj res, včeraj sem pozabila omeniti, da na Uskovnici obstaja tudi Uskovniška pošta. Vsi smo povabljeni, da med tednom napišemo kakšno pismo za naše nove ali stare prijatelje, ki jih potem skupina, ki je zadolžena za budnico razdeli. Res lepo dene, ko ti v sobo prinesejo pismo namenjeno tebi.
Tema današnjega dneva je bila moški in ženska. Spoznavali smo v čem smo si podobni, v čem različni in kako se dopolnjujemo med seboj. Tokrat sta nas kot gosta obiskala zakonca Rupar in nam spregovorila o svojem zakonu, o tem kako sta se spoznala. Predavanje je bilo ločeno, fantje-punce. Še dobro, saj smo tako lahko lažje in brez zadrege pred nasprotnim spolom tudi kaj povprašali naša gosta.  O vsem povedanem smo se nato pogovarjali tudi po skupinah.
Zelo me je razveselila tudi novica, da so fantje popravili bojler, da se bomo v prihodnje lahko tuširali s toplo vodo.

SREDA, 12. 7. 2017
O, danes je bil pa res lep dan. Tako prijetno utrujeno se počutim in polna vtisov današnjega dne. Najprej pohod, ki se je začel s puščavo. Saj res, puščava. To je vsakodnevni enourni odmik v tišino, kjer si sam s sabo in premišljuješ o sebi, o svojem življenju. Pri razmišljanju nam je lahko v pomoč tudi »kapljica«. Ker pa je danes malo drugačen dan, to je pohodni dan, je puščava potekala kar med hojo, prve pol ure poti. Sicer res ne vem kako je to uspelo, saj je bila napoved ves čas za ta dan slaba, deževna vendar je bilo vreme ves čas sončno. To tudi dokazuje moja od sonca opečena in razbolela koža. Očitno se še nisem naučila čemu uporabljati sončno kremo.
Pogovori med potjo, kosilo v naravi, maša v objemu gora, … – česa takega ne doživiš vsak dan. Res je bilo lepo. Ko smo prispeli domov, do koče, smo se vpisali v seznam za tuše, saj smo morali biti vsi lepi in sveži za plesni večer, ki je sledil. Ker se je topla voda, kljub popravljenemu bojlerju hitro porabila sem preizkusila kako se je stuširati z ledeno mrzlo vodo.  Po dobri večerji so svoje veselje dobile še moje srbeče in plesa željne pete. Že dolgo se nisem tako zelo naplesala in nasmejala.

ČETRTEK, 13. 7. 2017
Danes je bil povsem običajen dan. Budnica,  jutranja molitev, prvo delo po skupinah, zajtrk, predavanje, kosilo, odmor, delo po skupinah, puščava, večerja, sv. maša, kulturni večer, večerna molitev, spanje. Danes je bil naš gost Matej Cepin, ki nam je spregovoril o naši vlogi v družbi in Cerkvi. Popoldne smo še v skupini nadaljevali in razmišljali o našem poslanstvu v Cerkvi in družbi. Po puščavi, večerji in maši je sledil kulturni večer, kjer smo si ogledali nastope skupin in posameznikov. Bilo je res »vav«. Koliko talentov, koliko lepih točk smo pripravili. Skupaj smo preživeli en hudo dober večer.

PETEK, 14. 7. 2017
Od vseh dni je bil to najbolj nenavaden, najbolj skrivnosten, tih a hkrati najbolj vesel in poln dan. To je bil spovedni dan.  Namesto obiska predavatelja smo se kar v skupini pogovarjali o naši viziji prihodnosti in o naših hrepenenjih. Po kosilu je sledilo skupno slikanje – komaj čakam, da vidim te slike. Me prav zanima kakšni smo. Po odmoru smo se zbrali v velikem šotoru, kjer smo pričeli s spokornim bogoslužjem in se tako pripravili na spoved, ki je bila možna celo popoldne. Na voljo je bilo kar sedem spovednikov, ki so si za vsakega izmed nas vzeli čas in nam pomagali odkrivati kaj je prav in narobe v naših življenjih. Vsaka skupina je imela tudi adoracijo – eno uro molitve pred najsvetejšim. Zelo močno doživetje, ko lahko pred Njega prineseš vse, kar je v Tvojem srcu. Vzdušje je bilo posebno na vsej Uskovnici, saj je morala biti zunaj koče tišina. Pogovarjali smo se lahko le v notranjosti koče, kjer smo lahko tudi kaj prigriznili, saj ta dan ni bilo večerje in smo na ta način lahko tudi okusili malo posta. Pozno v večer, ko se je spovedovanje zaključilo, smo imeli slovesno mašo. Po maši nas je kuharska ekipa presenetila z dobrim pecivom, ki ga je hitro zmanjkalo. Sledil je še veseli večer do enih zjutraj, ko smo zopet malo zaplesali.

SOBOTA, 15. 7. 2017
Kar sobota je že. Ne morem verjeti, da je tako hitro minilo in da se že vračamo domov. Ni mi žal, da sem se odločila za teden dni preživet v neokrnjeni naravi našega Triglavskega narodnega parka.  Veliko stvari mi odzvanja v srcu. Sklenjena nova prijateljstva, ki upam, da se bodo tudi v dolini še nadaljevala, nova osebnostna spoznanja in cilji. Lahko bi še na dolgo filozofirala kaj vse odnašam s sabo v dolino, pa ne bom. Rečem lahko le, da je bil to res HUDO DOBER TEDEN. Zaradi Tebe.

Anamarija T.

Morda vas zanima tudi