Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Papež s salezijanskimi novinci in prednovinci

Vatikan
02.05.2017
Papež Frančišek je pri sv. Marti sprejel skupino novincev in prednovincev. Srečanje je bilo predvajano tudi v neposrednem prenosu na Facebooku. V spontanem pogovoru, ki je trajal 50 minut, so se spomnili tudi sobrata Toma Uzhunnalija, ugrabljenega v Jemnu. »Na obrobja naj predstojniki pošljejo najboljše.«
»Bodite pozorni na hinavstvo v Cerkvi, to je kuga!« In bodite pozorni tudi na tiste mlade, »ki želijo vstopiti v semenišče, ker se sami ne čutijo, da bi bili kos življenju v svetu.« Če so posebno »diplomatski« ali »lažnivci«, je bolje, da jim svetujete, naj še enkrat premislijo. Nasprotno pa, »najboljše naj predstojniki pošljejo na obrobje«. Tam je njihovo mesto.

To so nekateri poudarki dolgega pogovora papeža Frančiška s skupino salezijanskih novincev in prednovincev, s katerimi se je zasebno srečal v hiši svete Marte. Srečanje ni bilo na uradnem papeževem urniku, je pa bilo objavljeno na socialnem omrežju Facebook z neposrednim prenosom enega od gostov v vatikanski hiši.

Skupino so sestavljali novinci iz Italije, Albanije, Hrvaške in z Malte. Navzoč je bil tudi »dar« iz Sirije: novinec Michel, ki je na kolenih sprejel papežev blagoslov za »ljubljeno in mučeno Sirijo«. Vse je predstavil Guido Enrico, pristojen za salezijansko oblikovanje v Italiji. Zahvalil se je papežu, da je sprejel predlog tega srečanja, ki se »plemenito navezuje« na Frančiškov obisk pri salezijancih v Valdoccu, v baziliki Marije Pomočnice, med obiskom v Turinu leta 2015. V zahvalo je don Guido podaril rimskemu škofu medaljo, ki jo je leta 1885 dal narediti prvi don Boskov naslednik.

»Hvala, ker ste prišli. Ko sem videl vašo prošnjo, sem dejal: 'Salezijanci? Naj pridejo!'« je začel papež, preden se je razvil spontan pogovor, ki je trajal dobrih 50 minut in je potekal na osnovi vprašanj navzočih. »Ne vem, kaj naj vam rečem. Bolje je, da me kaj vprašate, da ne bi govoril kakšnih neumnosti,« se je pošali Frančišek. Spominjal se je svoje mladosti, osnovne šole v salezijanskem zavodu, »kjer sem se naučil ljubezni do Marije«, potem študija kemije na univerzi, »za katerega je mati želela, da bi ga dokončal«, ko ga je prekinil in sledil klicu za duhovništvo. »Oče pa je bil bolj zadovoljen.« Bergolio tudi ni pozabil na stare starše iz Piemonta: »Bili smo zelo povezani. Prišli so v Argentino, pa tudi mi smo jih obiskali. Ko sem prihajal na sinode ali druga srečanja v Vatikan, sem jih šel pozdravit in obiskal dve baziliki,« je povedal.

Odgovarjal je na vprašanja. Na primer na tisto Sicilijanca Marcella, ki je prosil za nekaj nasvetov za »kočljivo nalogo spremljanja mladih pri poklicnem duhovnem razločevanju«. Papež je odgovoril neposredno: »Kriteriji so normalni. Naj vas ne zavedo mladi, ki so kot na podobicah – pravi – od teh ne zahtevam niti očenaša. Veseli, igrivi, normalni. Ki znajo delati, če študirajo, da znajo študirati, ki sprejemajo svoje odgovornosti.«

Kar je pomembno, je »spremljati« te mlade, ker »je na poti toliko presenečenj od Boga ali tistih, ki niso od Boga. Treba je biti pozoren in jim pomagati gledati tem presenečenjem v obraz. Če so težave, jim je treba pogledati v obraz. In jim pomagati oddaljiti se od vsake oblike hinavščine. To je kuga: hinavščina v Cerkvi, hinavščina govoriti eno in delati drugo … Hinavščina povprečnosti, takih, ki želijo vstopiti v semenišče, ker se čutijo, da so nesposobni biti kos svetu.« »Če srečaš koga, ki je preveč diplomatski, bodi pozoren. Če srečaš koga, ki je lažnivec, ga povabi, naj se vrne domov.« Pozorni moramo biti, »kako molijo«, priporoča papež. Ne služijo dolge in umetne molitve, temveč »preproste«, kot »tiste, ki si se jih naučil doma, za prvo obhajilo«, »normalna a zaupna molitev«. »'Ampak oče, jezen sem na Boga', tudi to je molitev,« je poudaril papež.

Z Luigijem iz Salerna (»Veš, da so Salernčani najbolj veseli Italijani?«) se je Frančišek spominjal svojega noviciata: »To je bilo drugo obdobje, pred koncilom … togo … bilo je veliko discipline, z mnogimi pelagijanskimi sledovi. Za tisti čas je bilo to primerno, danes ne gre več tako. Tudi če obstajajo majhne skupine, ki bi se želele vrniti nazaj. Če bi jih povabil, bi danes prišli v talarjih, morda celo s klobuki,« se je pošalil papež ob smehu svojih obiskovalcev. Med drugim jim je dejal, da se je treba s težkimi položaji soočiti »v hlačah«, to je »kot možje, kot tvoj oče, kot tvoj stari oče«.

Giorgiu iz Turina, ki ga je prosil za »besedo o svetosti«, je takole odgovoril: »Zelo preprosta je svetost: 'Hodi v moji navzočnosti in bodi brez graje'. Pika. To je najboljša definicija. Veš, kdo jo je formuliral? Bog Abrahamu. Verjamem, da je s posodobitvami tudi danes mogoče biti svet. Toliko jih je v Cerkvi, toliko. Pogumni ljudje, starši, stari starši, mladi. Skriti svetniki, kot tisti, ki pripadajo 'srednjem razredu svetosti', jih ne vidimo, ampak so.«

Z Andrejem iz sicilijanske inšpektorije se je papež vrnil h govoru o mladih. Novinec ga je vprašal, »kaj ponesti« današnjim fantom in dekletom in kako jih opogumiti, še posebno tiste, ki bivajo na »obrobju«. »Ko govorim o obrobjih, govorim o vseh obrobjih, tudi o obrobju misli,« je razložil papež. »Govoriti z neverujočimi, z agnostiki, to je periferija, eh! Potem so 'socialna' obrobja, ubogi …« Vabilo je vedno isto: »Iti ven,« je spodbujal papež.

Besedo je namenil tudi predstojnikom: »Dobro izberite, koga poslati na obrobje, predvsem na tista najbolj nevarna. Najboljši morajo tja! 'Toda ta lahko študira, lahko napravi doktorat …' Ne, pošlji tega. 'Tam je mafija'. Pošlji njega. Na obrobja je treba poslati najboljše,« je pripomnil papež.

Glede mladih spodbuja k »organiziranju dejavnosti«, konkretnih, ki se ne omejujejo na »virtualni svet«, in jih »učiti, kako pomagati drugim, človeških vrednot prijateljstva, družine, spoštovanja starih staršev«. Še posebno »spoštovanja starih staršev«, kar mu je, jim je zaupal Frančišek, »zelo pri srcu«. »Verjamem – je nadaljeval – da smo v času, ko od nas zgodovina zahteva več, da se mladi pogovarjajo s starimi starši. Je most … Živimo v kulturi izločanja in stari starši so izločeni. Danes se vse, kar ne služi, zavrže. Živimo v kulturi 'uporabi in zavrzi', mar ne?« In ne samo starejši, »mnogi mladi so izločeni«, je pripomnil papež, ko je spomnil, kako v Italiji – navedel je samo en škandalozen primer – 40% fantov in deklet nima zaposlitve. »A mladi imajo velike zmogljivosti.« In tudi veliko »ustvarjalnosti«, za katero, trdi papež, je »milost prositi Svetega Duha«. Mlade, je dodal še vedno odgovarjajoč novincu, »je treba tudi pustiti malo lačne, da se pozneje vrnejo in postavijo še druga vprašanja«.

Ob koncu srečanja je Guido Enrico spregovoril o različnih »frontah«, na katerih je salezijanska družba »izzvana in preizkušena«. Ne le v Siriji, kjer don Boskovi sledilci aktivno delujejo, temveč tudi v drugih predelih, kjer divjata vojna in terorizem. Jemen, na primer, kjer je bil lansko leto med brutalnim ubojem štirih sester misijonark ljubezni ugrabljen salezijanec Tom Uzhunnalil. Indijski redovnik je obhajal mašo s sestrami, ko so ga ugrabili. Od tedaj ni nikakršnih novic, razen kakšnega videa, ki se je pojavil na internetu: »Ne vemo, ali je živ ali mrtev,« je Enrico dejal papežu. Papež mu je v odgovoru zagotovil svojo molitev in spomnil, da »je danes v cerkvi več mučencev kot v prejšnjih stoletjih«.

Po Vatican Insider povzel in prevedel A.B., foto ANS