V korak z mladimi.

PDV Podbočje 2015 – Kaj pa tvoje srce?

Letos so prvič potekale postne duhovne vaje tudi v Podbočju – natančneje v Sajevcah v Leničevem domu; na splošno pa na odprtem kraju sredi pragozda. Mladi različnih starosti smo se skozi cel vikend pogovarjali na temo: ˝Kaj pa tvoje srce?˝ in vsak v sebi odkrivali ter poglabljali odnos z Jezusom, ki nas v vsakem trenutku vabi, da ga s svojim zgledom oznanjamo drugim.

V petek, 27. februarja, smo se mladi v večernih urah zbrali v Sajevcah. Preden pa smo prispeli tja, smo imeli vsi kar nekaj težav, da smo sploh našli naše skupno bivališče, katerega je označevala le majhna tabla, skrita za gozdnimi vejami, ki pa je nakazovala na skrivnosten kraj, poln naravnih lepot in duhovnih obogatitev.

Ko smo prispeli v Leničev dom, smo se najprej razpakirali in se nato začeli spoznavati med sabo. Zbralo se nas je okrog 40 udeležencev skupaj z animatorji in duhovnimi voditelji. Ugotovili smo, da ne glede na to, da nas je bilo malo, smo delali bolj zavzeto in kvalitetno v skupinah, kar pa je bilo posledično tudi velik plus.

Predstavili smo se preko balonov in z njimi odkrili raznovrstnost udeležencev v poklicih in tudi hobijih. Nato so sledile skupine, v katerih smo se pogovarjali o odnosih med seboj, med družino, med fantom-punco in Bogom, o vsakodnevnih pripomočkih, ki nam lahko pomagajo, da naša zemlja ostane rodovitna (sv. maša, spoved, vsakodnevna molitev,branje Svetega pisma …) ter kako tudi danes biti v vsakdanjih trenutkih pričevalci in na kakšen način.

Na duhovnih vajah pa ni manjkalo niti petja, katerega se nismo mogli naveličati, saj so ga spremljali odlični instrumentalisti. Nasploh smo bili radoživi, veseli in polni energije, katere nam ni zmanjkalo niti pri jutranji telovadbi in pomivanju posode.

Tudi letos je bila odlična himna z naslovom “O, Gospod, studenec vse dobrote”, ki nas je zbrala in utrdila, da smo vsak zase lahko ugotovili, kaj lahko naredimo v tem postnem času za svoje srce, da bo naša prst še naprej rodovitna in bo obrodila obilne sadove, potrebne za naše življenje.

Prav tako pa smo imeli tudi odličnega pričevalca: Tonija Kmeta, ki nas je s svojo življenjsko zgodbo prav vse presenetil in nas s svojim zgledom opogumil za vero.

Posebno pa se nas je v soboto vsakega posebej dotaknila molitev križevega pota, ki je bila popolna. Animatorji so jo izvrstno in zelo organizirano pripravili, tako da smo jo res globoko doživeli.

Vrhunec vsega je bila sveta spoved, ki je v vsakemu posebej prebudila nove odločitve in prizadevanja , da znova postanemo boljši in vzornejši kristjani. Vsi skupaj pa ne bomo pozabili našega vrelca žive vode, h kateremu smo se zatekli, da bi si pogreli noge in se zabavali ob skupnem pogovoru. Sprehodili smo se tudi po slovenskem pragozdu in odkrivali njegove lepote – vidne v majhnih stvareh.

Naše duhovne vaje smo končali v nedeljo, ko smo se s sv. mašo zahvalili za vse prejete darove in nove prijatelje, predvsem pa da smo mogli biti del te skupine, ki je na novo odkrila srce.

Po kosilu in skupnem fotografiranju smo se le stežka poslovili, kajti vsi skupaj smo doživeli preveč lepega, da bi se dalo vse opisati. Pozdravili smo se in krenili vsak svojo pot, odločeni, da pričujemo za Jezusa ter v svojem srcu zasejemo čim več dobrih in užitnih semen, ki bodo sčasoma bogato obrodila.

Špela Kos

Morda vas zanima tudi