Toggle menu Skupina Donbosko
Donbosko.si
Donbosko povezave

Prvo obdobje SDB na Slovenskem: 1901-1945

Celje - Mladinski dom
Celje - Mladinski dom

Radna
Radna

Selo pri Ljubljani
Selo pri Ljubljani

Veržej v letu 1912
Veržej v letu 1912

Rakovnik - 1915
Rakovnik v letu 1915

Fotografije: © arhiv Salezijanskega inšpektorata v Ljubljani
Prihod prvih salezijancev na Slovensko lahko primerjamo semenu, ki je bilo položeno v našo zemljo. Bog sam je položil to seme v slovensko zemljo in kmalu je postalo očitno, da je ta zemlja zelo rodovitna.
To se je pokazalo zlasti v prvem obdobju, ko so se druga za drugo odpirale nove salezijanske ustanove za mladino, zlasti v krajih Rakovnik v Ljubljani, Radna pri Sevnici, Veržej pri Ljutomeru, Kodeljevo v Ljubljani, Murska Sobota, Kapela pri Radencih, Selo pri Ljubljani, Celje, Lisično in Škrljevo na Dolenjskem.

 

Izkazalo se je, da je don Boskov duh, njegov odnos do Boga in človeka, zelo blizu slovenskemu človeku, njegovi duši in čutenju, še zlasti mladini. Zanj je značilno predvsem nenarejenost, preprostost in domačnost, osebna bližina in prijateljstvo z mladimi, veselje in optimizem, podjetnost in neutrudna delavnost, odprtost za sodelovanje in želja, da bi se povezali vsi, ki želijo delati dobro.

Salezijanci so prinesli na Slovensko nov način pristopa k mlademu človeku: mlade ne želijo le poučevati in izobraževati ter se nato od njih odmakniti. Njihova želja je, da bi živeli z mladimi in med mladimi. Don Bosko je večkrat ponavljal mladim: “Med vami se počutim dobro.” Mlade je imel rad. Rad takšne, kot so; rad na dvorišču in pri razvedrilu, rad v šoli in v vzgojnem domu, rad pri verouku in v cerkvi, rad v spovednici in med pogovorom, rad povsod.

Tako kot don Bosko tudi prvi salezijanci niso čakali, da bi mladi prišli k njim. Sami so naredili prvi korak in šli med njih, tja, kjer so živeli. Mlade, ki so bili brez doma, brez vzgoje in izobrazbe – in zato tudi brez prihodnosti – so povabili k sebi, na svoja dvorišča, v svoje šole in vzgojne domove.

To je bil čas cvetočega življenja salezijanskih ustanov na Slovenskem. V tem času so se mnogi mladi odločili, da bodo vse življenje ostali ob don Bosku in svoje življenje podarili mladim kot salezijanci, sestre hčere Marije Pomočnice ali don Boskovi sotrudniki, nekateri tudi kot misijonarji v daljnih deželah (Kerec, Geder, Majcen, Kramar in drugi).