V korak z mladimi.

Sanje pri devetih letih

Sanje, ki jih je sv. Janez Bosko sanjal pri devetih letih, so ga zaznamovale za vse življenje. Bile so kot nekakšen Božji prst, ki mi je pokazal, kod in kam v življenju. V različnih odtenkih in podrobnostih so se mu še večkrat ponovile. Ko je na starost maševal pri oltarju Marije Pomočnice v cerkvi Srca Jezusovega v Rimu, ki jo je bil na papeževo izrečno željo zgradil, je v povezavi s temi sanjami zatrdil: “Zdaj sem vse razumel”. Sam jih takole pripoveduje:

»Ko mi je bilo devet let, sem imel sanje, ki so se mi globoko vtisnile v spomin za vse življenje.«
V sanjah se mi je zdelo, da sem blizu doma, na precej obširnem dvorišču, na njem pa je bila množica fantov, ki so se igrali. Nekateri so se smejali.
Ko sem zaslišal kletve, sem se takoj pognal mednje in jih hotel prisiliti k molku s kričanjem in pestmi.
Tisti hip se je prikazal častitljiv mož, izbrano oblečen. Obličje se mu je tako svetilo, da mi je jemalo vid.
Poklical me je po imenu in mi dejal: ‘Te svoje prijatelje si boš moral pridobiti s krotkostjo in z ljubeznijo, ne s pretepanjem. Takoj jim prični govoriti o grdobiji greha in o dragocenosti kreposti.’
Tisti hip sem poleg njega opazil veličastno ženo, oblečeno v plašč, ki se je bleščal kakor sonce. ‘Vidiš, tole je tvoje delovno področje. Postati boš moral ponižen, močan in krepak. Kar boš videl, da se bo v tem hipu zgodilo s temi živalmi, boš moral storiti z mojimi sinovi.’
Obrnil sem se in glej: namesto podivjanih živali so se prikazali krotki jagenjčki. Poskakovali so in tekali okoli meketaje, kakor da bi hoteli pozdraviti veličastnega moža in čudovito gospo.
Ko sem se prebudil, je prikazen izginila. Ves sem bil zmeden. Imel sem vtis, da me bolijo roke od pretepanja in da mi obraz žari od klofut.
Zjutraj sem sanje pripovedoval najprej bratoma, pa sta se mi smejala, potem mteri in babici. ‘Postal boš ovčji pastir,’ je dejal Jože. ‘Poglavar razbojnikov boš,’ je rekel Tone. Mati pa je rekla: ‘Bog ve, ali ne boš postal duhovnik. Babica pa je sklenila: ‘Sanje so prazne marnje.’