V korak z mladimi.

Obnova Uskovniške koče

Spoštovani prijatelji!

Po požaru in obnovi bomo 2. avgusta ponovno odprli našo Uskovniško kočo. Vabimo vas, da se nam na tem slavnostnem dogodku pridružite.

Za vse zveste Uskovničarje, prijatelje, družinske člane in znance odpiramo vrata, zato vas vabimo, da se nam ob 9. uri pridružite na parkirišču na Rudnem polju, od koder se bomo peš odpravili proti koči.

Vsi tisti, ki se skupnega sprehoda ne boste mogli udeležiti, pa le glejte, da ne zamudite svete maše ob 11. uri, ki jo bo vodil inšpektor Marko Košnik. Po maši bo sledil kratek kulturni program, s katerim želimo obeležiti 35. obletnico Uskovniških tednov ter blagoslov prenovljenih prostorov v koči.

Po 13. uri bo za vse sledil piknik in sproščeno popoldansko druženje. Prosimo vas, da se na dogodek prijavite na spodnji povezavi. Prijave zbiramo do četrtka, 30. julija 2020.

Se vidimo v velikem številu!

Ker je trenutna epidemiološka slika nestabilna in se ukrepi iz dneva v dan spreminjajo, vas vabimo, da vse informacije v povezavi z dogodkom spremljate na naši spletni strani in socialnih omrežjih.

Ne pozabite na podloge za sedenje (npr. armaflekse). V primeru slabega dežja bo dogodek odpovedan.

Veliko milost in čudež za salezijance predstavlja naša Uskovnica in njena uskovniška koča, ki pod geslom »Učenci smo vsi enako« že vrsto let zbira in združuje mlade. Če kaj, smo prepričani, da je včasih tam pod Triglavom, daleč od mest in vsakdanjega direndaja, lažje srečati Gospoda. A danes je naša uskovniška koča potrebna prenove.

Koča nam takole pripoveduje svojo zgodbo: »V leto 1975 segajo moji prvi spomini. Takrat je Jože vrgel oko name in v meni uzrl prihodnost dela z mladimi. Srce mu je zažarelo. V meni je videl prostor za mlade, ki v pogovoru odkrivajo skrivnosti življenja in ustvarjajo načrte, ki nabirajo znanje in izkušnje za delo v dolini. Prostor za mlade, ki se učijo sobivanja in življenja. Koval je načrte za oblikovanje župnijskih sodelavcev.

Med mnogimi kočami je izbral mene, čeprav sem bila brez elektrike in vode, zasajena v reber preprostih pokljuških gozdov. Majhnost sirarske koče je nadomestila velika koča s kapelo. Odmaknjena, pa vendar ne osamljena, skromna, a vendar prostorna. Tako sem za več desetletij postala kraj srečevanja. Služila sem mladim, otrokom in družinam ter se darovala zanje. Streho so mi že v prvem letu okrasili z napisom: »Učenci smo vsi enako«. S tem so zaznamovali vsakogar, ki je prišel izkusit uskovniške tedne. Učenci smo vsi enako, nihče ni manj učenec in bolj učitelj kot drugi. Neznanci so si pod mojo streho postajali bratje in sestre, enaki v jedilnici, kopalnici, kapeli in debati. Gledala sem jih. Srce mi je žarelo.«

V prijetni hladni poletni noči leta 2018 pa se je na Uskovnici pripetila nesreča. Zagorelo je. A k sreči danes ponovno tli upanje po novem začetku. Zahvaljujoč pridnim rokam in določenim »čudežnim posegom« koča dobiva staro novo podobo, ki bo v prihodnosti zopet lahko gostila tista mlada srca, ki cele dneve in večere premišljuje o prihodnosti, ki se zabavajo, in to brez sodobnih tehnik in omame.

Dragi prijatelj, dragi uskovničar, pomagaj tudi ti!