Za ustanovitev samostojne salezijanske inšpektorije so postavljeni določeni pogoji, med katerimi je pomembno število ustanov na določenem zaokroženem ozemlju ali v kaki politični skupnosti. Odločilno je število salezijancev in njihova sposobnost, da razvijajo vse karizmatične in pastoralne dejavnosti, pomembne za samostojno ravnanje.
V skladu s splošnim cerkvenim pravom in na temelju redovnih pravil, ki so bila potrjena leta 1874, je družba sv. Frančiška Saleškega v krajih, kjer je razvijala svoje delo, postavila lastno organizacijsko strukturo. Ta je segala od posameznih zavodov in skupnosti do inšpektorij, ki so pomenile zaključeno skupnost, na čelu z inšpektorjem.
Za delitev na inšpektorije se je don Bosko odločil leta 1878, to je na predvečer drugega vrhovnega zbora salezijanske družbe. Večje število novih inšpektorij je bilo ustanovljeno leta 1902 in do 10. vrhovnega zbora v letu 1904, ki je opredelil službo njihovih predstojnikov in vlogo inšpektorij, še štiri.
Praznovanje 100-letnice ustanovitve salezijanske inšpektorije s sedežem v Ljubljani
bo potekalo v soboto, 19. novembra 2022.Na bogat kulturni in duhovni dogodek vabljeni vsi salezijanci, člani salezijanske družine, sodelavci salezijanskih ustanov, dobrotniki salezijanskega dela in don Boskovi prijatelji.
Ko so salezijanci leta 1901 prišli na Rakovnik, so spadali v beneško inšpektorijo s sedežem v italijanskem kraju Mogliano Veneto, ki je imela za zavetnika sv. Marka in je bila ustanovljena 29. januarja 1896.
Ko so 14. oktobra 1905 ustanovili avstrijsko inšpektorijo Angelov varuhov, ki je obsegala salezijanske ustanove v Avstro-Ogrskem cesarstvu, je salezijanski zavod na Rakovniku prešel v to inšpektorijo.
Po prvi svetovni vojni je na predlog vrhovnega vodstva salezijancev kard. Raffaele Scapinelli, prefekt Kongregacije za redovnike, 27. novembra 1919 izdal dovoljenje za ustanovitev poljsko-jugoslovanske inšpektorije sv. Stanislava Kostke. Med 16 hiš so spadali zavodi na Rakovniku, Kodeljevem, Radni in v Veržeju.
Hitro širjenje salezijanskih ustanov na Poljskem in ovire pri komuniciranju med predstojniki kot tudi porast salezijanski skupnosti v tedanji kraljevini jugoslovanskih narodov je omogočilo, da je bila 18. novembra 1922 ustanovljena samostojna jugoslovanska inšpektorija sv. Cirila in Metoda s sedežem na Rakovniku v Ljubljani.
