Po raziskavi, ki jo je opravil salezijanec brat Sante Simioni v arhivu romarjev na Colle Don Bosco, se je izkazalo, da je nedavno za svetnika razglašeni Artemij Zatti obiskal Colle 18. marca 1934. V seznam se je podpisal takole: Artemij Zatti, salezijanski misijonar v Viedmi, Patagonija, Argentina.
Leta 1934 je Artemij Zatti doživel izkušnjo, ki se mu je vtisnila v spomin. Na veliko noč, 1. aprila, je v Rimu potekala slovesna razglasitev don Boska za svetnika. Salezijanski bratje so bili kot predstavniki različnih inšpektorij in skupnosti z vseh koncev sveta poslani v Rim, da bi se udeležili te slovesnosti. Inšpektor Patagonije Gaudenzio Manachino je za predstavnika bratov salezijancev izbral Artemija Zattija, kar je sporočil na duhovnih vajah. Izbira je bila deležna splošnega odobravanja, saj je bil gospod Zatti pri vseh ugleden in spoštovan. Tudi sam je bil vesel, ker je lahko spet videl Italijo, ki jo je zapustil pred več kot 30 leti.
Dr. Harosteguy mu je posodil eno obleko, gospa Maria Vásquez Linares, žena krojača Linaresa, pa mu je za to priložnost izdelala novo obleko. Star kovček mu je posodil duhovnik v bolnišnici, Luigi Cencio iz Buenos Airesa pa mu je priskrbel vozovnico za tretji razred ladje Neptunia.
Potovanje je trajalo 16 dni. Zatti se je ustavil v Turinu, kjer je obiskal don Boskove kraje, med njimi tudi Colle, kjer se je svetnik mladih rodil. V njegovi pisemski zbirki je ohranjena ena sama razglednica, poslana iz Turina: »Od vznožja oltarja naše drage matere Marije Pomočnice, ki sem jo prosil (in jo bom še naprej prosil) za poseben blagoslov za vse osebje bolnišnice sv. Jožefa, pošiljam najbolj prisrčne pozdrave vsakemu posebej in molim, da bi Bog po priprošnji svetega Janeza Boska na vse izlil svoj obilni blagoslov – Artemij Zatti.«
Po slovesnosti don Boskove kanonizacije v Rimu je na hitro obiskal Boretto, svoj domač kraj. 28. aprila 1934 se je v Neaplju vkrcal na ladjo Oceania, otovorjen s spominki za svoje prijatelje iz Viedme, med katere je z velikim veseljem prispel sredi maja. Lahko si predstavljamo, kako so ga sprejeli in kaj je sledilo. Spomini na obisk Cottolenga so se prepletali s spomini na srečanje s papežem in svetnikom don Boskom. To so bile Zattijeve edine prave počitnice: bolj kot njegovo telo je bil prenovljen njegov duh.
