Maja Žibert, bivša gojenka Gimnazije Želimlje in »sveža« doktorica znanosti agrarne ekonomike in razvoja podeželja, nosi na svojih ramenih levji delež delovanja Fundacije don Bosko. Njeno delo v tej ustanovi sovpada z nastankom Fundacije, ki je, lahko bi previdnostno dejali, v polnosti zaživela ravno ob začetku pandemije covida-19, trenutno pa se polno odziva na vojne razmere v Ukrajini.
V teh dneh je izšlo Letno poročilo Ustanove Fundacija don Bosko za leti 2020 in 2021, v katerem so zabeleženi uspešni projekti fundacije. Kako gledate na opravljeno delo?
Fundacija don Bosko je bila ustanovljena tako rekoč nekaj trenutkov pred pojavom epidemije covida-19. Akcijski načrti dela, časovnice ter plani, ki smo si jih zastavili ob ustanovitvi, so se tako rekoč čez noč spremenili. Tako kot nobeno podjetje, organizacija, družina in župnija ni bila pripravljena na pojav covida, tako smo tudi mi plavali proti toku. Do takrat celo brez prave izkušnje z delom v Fundaciji.
A očitno je imel tukaj prste vmes On, da je Fundacija zaživela ravno takrat, ko so se začele dogajati »družbene spremembe«, ki smo jim priča še danes. Kako uspešno je delo, bo verjetno pokazal čas. Zavedam pa se, da izzivov ne bo zmanjkalo. Omenjene »družbene spremembe« na dnevni ravni odpirajo nove razsežnosti dela, le oči moramo imeti odprte, da jih opazimo in se nanje odzivamo.
Tako kot večina karitativnih in neprofitnih ustanov se Fundacija don Bosko odziva na vojno v Ukrajini.
Skoraj dva meseca že poteka ruska agresija na Ukrajino. Povsod lahko spremljamo novice o dogajanjih, beremo o vojnih pobojih, gledamo slike trupel, ki ležijo po ulicah. Skoraj neverjetno se nam zdi, da se vojne grozote teh razsežnosti odvijajo nedaleč od nas.
A se dogajajo. So resnične. Bolečine ljudi, ki so v zadeve vpleteni, so neizmerne. V ozadju dogajanja se odvijajo tudi številne lepe zgodbe, o katerih mediji ne poročajo. V eno od teh, ne nepomembno, smo vpleteni tudi mi vsi. Gre za solidarnost, pomoč in prisotnost don Boskovih salezijancev, sester hčera Marije Pomočnice, njihovih sodelavcev, laikov, prostovoljcev in vseh, ki smo na kakršen koli način povezani s širšo salezijansko družino.
Fundacija don Bosko se je takoj povezala s salezijanci v Ukrajini in koordinacijsko ekipo za pomoč, ki je nastala le nekaj dni po napadu.
Le nekaj dni po napadu ruske vojske na Ukrajino, ko je postalo jasno, da se vojna ne bo končala v nekaj dneh, je papež Frančišek ves svet pozval k molitvi, postu in miloščini ter k solidarnosti in večji povezanosti med ljudmi.
Že drugi dan vojne smo se z zbiranjem sredstev preko Fundacije don Bosko odzvali na klice salezijanskih sobratov iz Ukrajine, ki so iz prve roke začeli poročati o bombnih napadih, porušenih stavbah ter nevarnostih, ki so sprožile množice beguncev, še posebej mater, otrok in mladih. Poročali so o prevozih in selitvah najranljivejših otrok iz sirotišnic v sosednje države, kjer so jih pod svoje okrilje sprejele številne družine dobrega srca. Pisali so o svoji prisotnosti med ljudmi, ki so ostali na vojnih ozemljih; prisotnosti prostovoljcev, salezijancev in številnih dobrotnikov na poljsko-ukrajinskih mejah, ki so sprejemali (in še vedno sprejemajo!) vojne begunce, matere z otroki in mlade.
Salezijanska družina je preko svojih fundacij po vsem svetu do sedaj zbrala preko 2.200.000 evrov pomoči. Tudi slovenska salezijanska družina in don Boskovi prijatelji so preko Fundacije don Bosko zbrali več kot 55.000 evrov. Že v prvem tednu vojne v Ukrajini smo zbrali 15.000 evrov in jih nakazali ukrajinski salezijanski vizitatoriji, trenutno pa sredstva usmerjamo do koordinacijskega centra v Varšavi.
Iz previdnosti do sočloveka, predvsem pa iz sočutja ter želje po pomoči nekomu, ki trpi, je odziv ljudi v solidarnosti z Ukrajino in vojnimi begunci zares velik. Z občudovanjem spremljam, kako Bog in don Bosko govorita in delujeta preko solidarnosti številnih posameznikov. Janez Krnc SDB, predsednik uprave Fundacija don Bosko |
Poljski in ukrajinski salezijanci so hitro vzpostavili koordinacijski center v Varšavi, ki glede pomoči beguncem in sami Ukrajini neposredno komunicira s predstavniki salezijanskih inšpektorij po Evropi in svetu. Tudi naša inšpektorija je preko Fundacije don Bosko povezana s koordinacijskim centrom in s tem deležna fotografij, besedil, videoposnetkov in drugega materiala, ki ga lahko posredujemo našim donatorjem in darovalcem. Prav tako pa tudi mi njim poročamo o akcijah v Sloveniji, ki so povezane z Ukrajino in begunci v sosednjih državah.
Fundacija don Bosko torej deluje usklajeno s širšo salezijansko pomočjo. Komu je ta pomoč še posebej namenjena?
Čeprav v izrednih razmerah pomagamo vsem, je naš fokus osredotočen na mlade in otroke po zgledu našega ustanovitelja don Boska. Salezijanski oratoriji, centri in ustanove v Ukrajini in sosednjih državah, ki sprejemajo veliko število beguncev, so postali zatočišča za otroke, ki so ostali brez osnovnih sredstev, brez šole, vzgoje in spremljanja.
Koordinacijski center v Varšavi omogoča, da lahko preko Fundacije don Bosko z zbranimi sredstvi transparentno in učinkovito pomagamo točno tam, kjer je pomoč najbolj potreba. Vsakodnevno materialno pomoč pošiljajo na vzhod Ukrajine, kjer so razmere najtežje. Pomoč je potrebna tudi begunskim centrom na Poljskem, Slovaškem in v drugih državah EU-ja, kjer so nastanjeni vojni begunci. Preglednost delovanja in zbiranja humanitarne pomoči omogoča dobro in pregledno razporeditev darovanih sredstev.
Odziv darovalcev je velik. Tudi nekateri mediji, predvsem Radio Ognjišče, redno poroča o delovanju Fundacije don Bosko. Kako se počutite v tej lepi, a nelahki vlogi?
Priznam, da imam pred vsakim poročanjem o delu Fundacije za medije tremo. A kljub temu to ni težko, ravno zaradi vse podpore, ki jo prejemamo, zaradi vseh dobrotnikov, ki se velikodušno povezujejo z nami, zaradi vseh pisem podpore, ki jih prejemamo in nenazadnje zaradi besede hvala.
Besedo hvala dnevno kar pogosto izrečemo. Vendar ima resnična in iskrena beseda hvala, ki je izrečena z očmi tistih, ki so tako ali drugače povezani z delovanjem naše ustanove, pri nas na Fundaciji največjo vrednost.
Solidarnost se v prvi vrsti izraža v konkretnosti. Največkrat pa je lahko zelo konkretna naša solidarna molitev. Molitev ima neverjetno moč in samo materialna solidarnost brez molitve ni dovolj. V situacijah, kot je vojna, se ne odpirajo samo materialne potrebe, ampak se odpirajo mnoge rane, ki ostajajo veliko dlje in sežejo v globine duše in srca. Poleg psihične pomoči, ki pomaga pri duševnih težavah, je molitev kakor balzam, ki omogoča, da je odpuščanje sploh možno. Zato je naša molitev veliko dejanje konkretne solidarnosti.
Marko Košnik, salezijanski inšpektor |
Imate poleg zbiranja sredstev za pomoč salezijanskim ustanovam v Ukrajini in sosednjih državah z begunci, še kakšne načrte?
S predstavniki salezijanskih mladinskih centrov iz Celja, Sevnice, Kodeljevega, Maribora, Rakovnika ter Podgorice v Črni Gori načrtujemo vključitev v delo z vojnimi begunci, ki so prišli tudi k nam in so nastanjeni v našem okolišu.
Na naše oratorije in vsakodnevne dejavnosti salezijanskih mladinskih centrov želimo povabiti ukrajinske otroke in mlade. Za boljše vključevanje želimo ponuditi učno pomoč, varstvo otrok, pripraviti tečaje slovenskega jezika, predvsem za matere otrok, ki so prišle iz vojnega območja. Ob tem si želimo, da se bodo med nami počutili varne in sprejete.
Ob pomoči ukrajinskim salezijanskim centrom in beguncem, ki je ta čas v ospredju, pa Fundacija načrtuje in izvaja tudi druge projekte.
Ob vseh besedah, ki jih namenjamo tragedijam ukrajinske vojne, želimo opozoriti tudi na druge, nič manj katastrofalen razmere, ki se dogajajo in s katerimi se spopadajo naši bratje in sestre po širnem svetu.
V Etiopiji je položaj izredno slab. Tudi mi se trudimo in delamo po svojih najboljših močeh, da pomagamo, vendar zaradi družbeno-politične občutljivosti ne moremo storiti vsega, kar bi si želeli. Tam ja naša laična misijonarka Polona Dominik, ki prosi za pomoč salezijanskim ustanovam. Postno akcijo smo namenili prav njej in njenemu delu.
Na spletu donbosko.si lahko spremljate novice o mednarodni salezijanski pomoči na več koncih: na Haitiju, ki le počasi okreva po potresu v avgustu 2021; na Filipinih je tajfun Odette močno prizadel nekatere predele; državljanska vojna v Južnem Sudanu je ponovno pripeljala do ogromnega toka vojnih beguncev v Ugando.
Medtem, ko se osredotočamo na vojno v Ukrajini, ne pozabimo povsem na naše brate in sestre v teh tragedijah.
Zaradi številnih prednosti, ki jo prinaša digitalizacija procesov delovanja, smo tudi na Fundaciji v preteklem letu prepoznali potrebo po transformaciji našega dela in se zato prijavili na razpis Ministrstva za javno upravo RS, kjer smo bili izbrani za sofinanciranje optimizacije našega delovanja s področja digitalizacije. To nam bo v bodoče precej olajšalo papirno poslovanje ustanove.
Praznujemo največji krščanski praznik. Ali pri svojem delu in poslanstvu kljub težkim zgodbam čutite njegovo vstajenje in radost?
Vse te tragedije v nas ne smejo zadušiti upanja. Svet in življenje je zaznamovano tudi z lepimi dogodki, ki se rojevajo iz darovanja in služenja. V tem je ljubezen, da je Bog v svojem Sinu Jezusu Kristusu po trpljenju, križu in zmagoslavnem vstajenju odrešil svet.
Učenca sta žalostna odšla iz kraja Jezusovega trpljenja v Emavs, saj sta mislila, da se je vse vrnilo v stare tire obupa in trpljenja. Jezus pa se jima pridruži na poti. Pove jima, da je bilo to trpljenje potrebno in se jima da prepoznati v lomljenju kruha pri skupni mizi.
Sedanje stiske in trpljenje nas, ki smo ljudje vere in upanja, ne smejo potisniti v obup, temveč spodbuditi, da se še bolj odpremo Božjemu delovanju in poglobimo vero v vstalega Kristusa.
Maja Žibert, vodja razvojne pisarne Fundacije don Bosko
Pripravil M. Suhoveršnik, foto P. Belak