5. marca 1950 je Rim doživel enega najbolj žarečih dni v svetem letu: toliko mladih se je zgrnilo v baziliko svetega Petra na beatifikacijo Dominika Savia, da so komentatorji tistega časa to opisali kot »praznovanje krščanske mladosti«. Tega dne je Cerkev prepoznala pot svetosti tega mladega oratorijanca, ki je potekala od namenov njegovega prvega obhajila, obnovljenih na večer določitve dogme o brezmadežnem spočetju, 8. decembra 1854; preko odločitve aprila 1855: »Želim si in moram postati svetnik«; do apostolske usmeritve, ki jo je navdihnil don Boskov nasvet »pridobivati duše za Boga«.
Med dopoldansko slovesnostjo so prebrali »Breve«, s katerim je papež Pij XII. častitega Dominika Savia prištel med blažene. Po končanem branju so odkrili podobo novega blaženega in hkrati na oltar postavili njegovo relikvijo. Po vsej baziliki se je razlegel neizmeren aplavz in kmalu se je vzklikanje dvignilo kot hvalnica Bogu, dokler ni odmev tega veselja končno dosegel trga, polnega ljudi.
Popoldne se je v baziliko svetega Petra odpravil tudi papež Pij XII., da bi počastil novega blaženega. Ob tej priložnosti so mu podarili umetniški relikviarij, bogato vezane podobe in življenja blaženega ter tradicionalni šopek rož. Sveti oče se je ob prevzemu darov pogovarjal s takratnim vrhovnim predstojnikom Pietrom Ricaldonejem.
Ko je videl ogromno množico, ki je napolnila trg svetega Petra in Ulico sprave, je odšel v ložo blagoslovov na balkon, vse očetovsko pozdravil s široko razprtimi rokami in podelil blagoslov vzklikajoči množici. Naslednji dan, v ponedeljek, 6. marca, je papež v posebno avdienco sprejel številne mlade in romarje, ki so prišli v Rim na beatifikacijo.
Velja spomniti, da so krepostno in sveto življenje mladega Dominika Savia priznavali že v njegovem rojstnem kraju in v valdoškem oratoriju. Maja 1854 je duhovnik in učitelj Giuseppe Cugliero iz Mondonia odšel v Turin, da bi don Bosku priporočil, naj sprejme njegovega učenca. Po opisu zglednega vedenja Dominika Savia je svoje priporočilo zaključil z besedami: »Gospod Bosko, tukaj v vaši hiši imate morda enake mlade, vendar je malo verjetno, da imate koga, ki bi jih prekašal po talentu in krepostih. Poskusite in odkrili boste svetega Alojzija!«
Drugo izjavo je don Bosko podal takoj po prvem srečanju z Dominikom Saviem, ki je potekalo 2. oktobra, ko se je don Bosko mudil v Becchiju na praznik svetega rožnega venca. Dominka je iz Mondonia pospremil njegov oče. Don Bosko ga je poklical na stran in imel z njim daljši pogovor, o katerem je kasneje zapisal te besede: »V tistem mladeniču sem prepoznal dušo, ki je povsem po Gospodovem duhu, in bil sem nemalo presenečen glede na dela, ki jih je Božja milost že opravila v tako rosnih letih!«
Tretja potrditev svetosti Dominika Savia je podala mati Marjeta. Don Boskova mati ga je opazovala, kako goreče in dolgo moli, tudi po skupnih obredih, in ga je pogosto videla, da se je z nekaterimi tovariši zbiral ob Marijinem oltarju. To jo je tako osupnilo in poučilo, da je don Bosku dejala: »Dragi Janez, imaš veliko dobrih mladeničev, a nobeden ne preseže lepote Saviovega srca in duše!«
Kratek posnetek dokumentira beatifikacijo Domenika Savia v Vatikanu:
ANS
