Sveti Jožef bi moral biti glavni junak letošnjega leta, saj je papež Frančišek 8. decembra 2020 razglasil leto svetega Jožefa. A kakor je bil sveti Jožef skromen v svojem zemeljskem življenju, tako skromno se ga mnogokrat spominjamo tudi mi. Z njim bi morali hoditi z roko v roki, ne glede na mesec ali leto.
Z devetdnevnico, ki jo je pripravila ekipa CatholicLink, se želimo vsaj pred njegovim praznikom, 19. marca, obrniti nanj, da bi nas razmišljanje o njem navdalo z občudovanjem in nežnostjo. Sveti Jožef je bil pogumen, močan in odločen človek, ljubeč, odgovoren, ustrežljiv mož, predan, skromen in prijazen oče. V njem najdemo toliko vrlin za naše življenje!
Njegove roke so vzljubile deteta Jezusa tisto noč, ko se je potek zgodovine za vedno spremenil. Njegove oči so z začudenjem in prepolno ljubeznijo zrle dete, v katerem je prihajalo odrešenje. Vsak utrip svojega srca je posvetil Mariji in temu čudovitemu otroku, ki ga je tolikokrat prijel za roko, mu nudil objem, ga pogledal v oči, ga nasmejal in mu z vsako gesto dal razumeti, da je svoj »da« Bogu vzel za svojega.
Don Bosko je med drugim o njem dejal: »Sveti Jožef, ki je preživel svoje življenje v ponižni skritosti, je vzor notranje svetosti.« Salezijansko družbo in družino je zaupal v njegovo varstvo, saj imamo člani salezijanske družine v njem odličen zgled tihega in vztrajnega spremljanja mladih na njihovih poteh odraščanja.
Naši predniki so se zaupljivo obračali na svetega Jožefa in bili deležni uslišanj. Sveti Jožef je velik priprošnjik pri Bogu, predvsem v varovanju pred grehi nečistosti, v ljubezni do Jezusa in Marije ter zavetnik v zadnji uri našega zemeljskega življenja. Posebej pa smo v tej devetdnevnici povabljeni, da razmislimo, kaj lahko storimo za vse oblike novih duhovnih poklicev v okolju, kjer živimo in kako lahko mladim sami pokažemo, da se iskreno veselimo zaupanega nam poklica. Naj nas pri tem »žene upanje«, kot nas v letošnjem vezilu vabi vrhovni predstojnik salezijancev.