V korak z mladimi.

Česa nam želi don Bosko?

Dostikrat se vprašam, ali je imel don Bosko to v mislih. Ves stres, ki ga občutimo v navidezno neskončnih testnih obdobjih, vso napetost, ki jo začutimo ob misli navse prihajajoče roke za oddaje nalog. Ta moja blodnja se na koncu vedno prevesi v vprašanje: Zakaj sem sesploh vpisal v to šolo? Spomin me hitro pelje skozi vse dneve odprtih vrat, ki sem jih obiskal, in me ponese čez vsa občutja, ki so se v meni takrat pretakala, ter tako kmalu vidim celotnejšo sliko. Šola niso samo ocene, ni le ustanova, temveč skupek ljudi, ki: so povezani, medsabo prenašajo izkušnje, se učijo iz napak, se veselijo ob uspehih, razvijajo svoje talente.

Prav to je don Bosko hotel zagotoviti vsem mladim: okolje, kjer lahko delajo napake, a se na njihovi podlagi tudi razvijajo in nadgrajujejo – tako v znanju kot v veri. Seveda ni vse popolno in tako je tudi v resničnem svetu zunaj naše ustanove. Pomembno je to, da se naučimo prebroditi nepopolnosti in videti, da je vsak na prvi pogled nemogoč problem lahko hitro rešljiv. S tem spoznanjem pa lahko hitro sklenem, da ni stres to, česar bi nam bil željan don Bosko, temveč znanje, kako se s tem soočiti na zdrav način, s pomočjo zaposlenih, prijateljev, vere.

Gašper Posedi, 1. vzgojna skupina Doma Janeza Boska Želimlje