V korak z mladimi.

Da, samo Bog daje sadove

Pri krstu smo bili poklicani biti kralji, preroki in duhovniki. Kralji, ki služijo sočloveku, preroki, ki oznanjajo, in duhovniki, ki drug drugega blagoslavljajo. Don Bosko nam je pokazal, da se vse to troje resnično da živeti.

V njegovem času je bila duhovščina »visoka«, izobražena in bogatejša kot drugi ljudje. Don Bosko pa se je ponižal in postal pravi kralj, ki streže in služi svojemu ljudstvu. Bil je tako ponižen, da je kot Jezus šel oznanjat med najmanjše, najšibkejše, najbolj umazane, med grešnike. Vztrajno je oznanjal s ponižnostjo pravega kralja in duhovniškim blagoslovom. Ni obsojal, ampak je blagoslavljal čisto vsakega, vztrajno, dan za dnem, tudi ko se sadovi niso hoteli prikazati.

Kako mu je to uspelo? Ni bil sam. Ni delal sam. Ni se zanašal samo nase. Velikokrat se ujamemo, da želimo vse narediti sami, s svojimi močmi. Da bi nas svet končno opazil in hvalil. Don Bosko pa se je zavedal, da govori in deluje po njem sam Bog in je on samo posrednik, Božji služabnik. Da samo Bog lahko daje sadove, in mu mora zato neomajno zaupati. Zaupati mladim in Očetu. Don Bosko je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, potem pa je svoja dela prepustil Bogu. Dobri naš nebeški Oče, daj nam vztrajnosti in zaupanja vate. Daj, da bi se znali ponižati, pasti predte na kolena in priznati, da smo duhovniki, ki delajo v tvojo slavo.

Eva Miklavčič, 8. vzgojna skupina Doma Janeza Boska Želimlje