Álex Guache je star 17 let in že tri leta živi na don Boskovi kmetiji v Ambatu v Ekvadorju. Salezijanski center sprejema mladoletnike, ki jim je bil izrečen sodni ukrep, da bi spodbudil združitev z družino ali, če to ni mogoče, posvojitev. Večina mladoletnikov, ki bivajo tam, je žrtev nasilja v družini ali so živeli na ulici in niso obiskovali šole. Pri don Boskovih sinovih odkrijejo svoje talente, se naučijo poklica in sanjajo o prihodnosti, polni priložnosti. »V družini bom prvi diplomant,« je zadovoljen Álex.
»Delo in skrb za živali« je tisto, čemur želi posvetiti vse svoje življenje. »Sem najmlajši od štirih sorojencev. Mama ni živela doma, očeta nisem nikoli poznal, čeprav vem, kdo je. Z nami je živela babica, ki nas je veliko pretepala,« se spominja mladenič. »Smo revni. Naša hiša je zgrajena iz zemlje, opeke in plošč.«
Zaradi razmer doma je Alex pristal na ulici: »Tri tedne sem preživel na ulici. Nikoli nisem kradel, ampak sem prosil. Ko me je našla policija, so me odpeljali na don Boskovo kmetijo v Ambatu. Moja babica je umrla in zdaj imam samo mamo, saj so se vsi moji bratje odselili.
V salezijanski šoli na kmetiji si mladi povrnejo del izgubljenega otroštva: prejemajo ljubezen, zdravstveno in psihološko oskrbo ter nadoknadijo šolske obveznosti. »Moje sanje so, da bi bil prvi diplomant v družini. Študiral bom na univerzi in postal kmetijski inženir. Želim oditi v Združene države Amerike, kjer so moje tete, da bi pomagal svoji družini.«
Alex ima na kmetiji majhno zemljišče, ki ga vsak dan obdeluje. »Gojim peso, koriander, skrbim tudi za živali, ki jih imamo, morske prašičke. Mama mi pride pomagat, zaradi pridelanega in prodanega pa imam tudi prihranke.«
Alexovo življenje se je zaradi salezijancev spremenilo. S tem, kar se uči, pa se lahko spremeni še veliko več: »Na ulici me je zeblo, tukaj pa imam stvari, ki jih doma nisem poznal: posteljo, hrano. Dajejo mi oblačila in čevlje …«. Mladenič sodeluje pri vseh dejavnostih, ki jih organizirajo v šoli na kmetiji: »Rad pomagam drugim in sodelujem v šiviljskih delavnicah, pomagam v kuhinji, sem ministrant … Želim biti kot don Bosko in pomagati ljudem, ki imajo manj.«
Med počitnicami Alex zapusti šolo na kmetiji in se vrne domov. »Tu je moja mama, ki jo imam zelo rad, saj sem zdaj njen edini sin v mestu. Zaradi podpore, ki jo prejemam in svojega dela si plačujem študij in upam, da bom s pospešenimi tečaji letos opravil izpite za dodiplomski študij,« navdušeno razlaga mladenič.
Don Boskova kmetija v Ambatu je velika družina, kjer mladi, ki so doživeli travmatične primere nasilja, ponovno pridobivajo in uveljavljajo svoje pravice, se učijo živeti skupaj in spoštovati drug drugega ter na delavnicah odkrivajo svoje sposobnosti za nadaljevanje študija in učenje obrti. Končni cilj je ponovna vključitev v družino ali posvojitev, zato salezijanci sodelujejo z družinami tudi pri ustvarjanju ljubečega in varnega okolja.
Vir: Misiones Salesianas
