Martín, prihajaš iz Urugvaja, deloval si v misijonih ter v Rimu kot sodelavec dikasterija za misijone, zdaj pa si prevzel vodenje salezijanske vizitatorije v Angoli, kjer delujejo salezijanci iz raznih držav. Kako gledaš na to mednarodnost, ki raste v celotni Družbi?
V Angoli se je mednarodnost po 40 letih nekoliko zmanjšala :), zahvaljujoč rasti domačih poklicev. Trenutno v Angoli delujemo salezijanci iz 10 držav: Paragvajec, Španec, Indijec, dva iz Toga, trije Italijani, trije Vietnamci, pet Argentincev, per Urugvajcev, šest Brazilcev in 117 domačinov Angolcev. Različnost narodnosti je veliko bogastvo, saj predstavlja pravo katolištvo naše Družbe. To mednarodnost živimo tudi v tem, ko domače sobrate Angolce pošiljamo v druga kulturna območja: na Irsko, Portugalsko, Papuo Novo Gvinejo in Bližnji vzhod.
Lahko opišeš današnje mlade v Angoli? So se od tvoje vzgojne prakse, ki si jo v Angoli opravljal pred 30 leti, zelo spremenili?
Družbenoekonomski in politični položaj se je zelo spremenil in to vpliva tudi na življenje mladih. Prej je potekala državljanska vojna in za seboj puščala tragedije, zdaj se za mnoge odpirajo možnosti študija na univerzah. Mladi se na veliko selijo iz notranjosti dežele v velika mesta ter srkajo globalno kulturo s posledicami krize identitete, ki je med njimi močno navzoča. A kljub vsemu njihov nasmeh ostaja enak. Mladi Angolec je na splošno zelo vesel, družaben in odprt salezijanskim vrednotam.
Veliko mladih v Angoli odgovori Božjemu klicu v želji, da bi Jezusu sledili na salezijanski način?
Odgovori mladih so zelo velikodušni. Trenutno imamo 18 novincev in 20 prednovincev. Imamo tudi prošnje 74 najstnikov in mladih, ki bi želeli postati salezijanci. V tem procesu sta dve ključni besedi: razločevanje in spremljanje. Temeljnega pomena je, da z vsakim opravljamo individualno pot in spoznamo njihove družine. Ko mladi prehodijo določeno pot v mladinskih skupinah, nekateri zaprosijo, da bi vstopili v aspirantat. Imamo štiri vrste aspirantata: za mlajše med 15 in 18 leti, za fante med 19 in 20 leti, za tiste, ki poglabljajo pot poklicanosti v salezijanskih skupnostih ter za tiste, ki pot razločevanja opravljajo doma v rednem spremstvu salezijanca.
Martín Lasarte Topolanski prihaja iz Montevidea (Urugvaj), kjer je postal salezijanec 1982, v duhovnika pa je bil posvečen 1991. Po študiju inženirstva, filozofije in pedagogike v Montevideu je opravil študij teologije na salezijanski papeški univerzi v Rimu ter študij Svetega pisma na papeškem bibličnem inštitutu.
Od 1995 je deloval v Angoli kot vzgojitelj in predavatelj v velikem semenišču v Luandi, nato kot ravnatelj in župnik v skupnosti Lwena in delegat za salezijansko mladinsko pastoralo v Angoli.
2015 se je preselil v Rim kot sodelavec dikasterija za salezijanske misijone, kjer je skrbel za formacijo misijonarjev in misijonsko animacijo mednarodnega prostovoljstva. Bil je tudi član panamazonske sinode.
Od lanskega leta je inšpektor angolske salezijanske vizitatorije »Mamã Muxima«.
Povzeto po Cagliero11, oktober 2021