»Voditelj duš, ki zna brati znamenja svojega časa«. Tako papež Frančišek oriše sv. Frančiška Saleškega v apostolskem pismu »Totum amoris est« (Vse pripada ljubezni), ki je bilo objavljeno 28. decembra 2022, natanko štiristo let po smrti svetega ženevskega škofa, cerkvenega učitelja, zavetnika novinarjev in komunikatorjev.
Ob Frančišku Saleškem, ki se je rodil na gradu Sales v Savoji 21. avgusta 1567 in umrl v Lyonu 28. decembra 1622, papež poudarja poklicanost, da se »v vsaki življenjski okoliščini vprašamo, kje najdemo največjo ljubezen«. Ni naključje, da ga je sv. Janez Pavel II. imenoval »učitelj Božje ljubezni«, je spomnil papež Frančišek, ne le zato, ker je napisal »mogočen spis o njej, temveč predvsem zato, ker je bil njen pričevalec«.
V pismu papež zapiše, da se je spraševal o zapuščini sv. Frančiška Saleškega za današnji čas in da se mu zdi »njegova prožnost in sposobnost vizije« poučna. »Deloma po božjem daru, deloma po svoji osebni naravi, pa tudi zaradi vztrajnega gojenja izkušenj, je jasno zaznaval spreminjajoče se čase. Sam si ne bi nikoli predstavljal, da bo prepoznal takšno priložnost za oznanjevanje evangelija,« nadaljuje.
Beseda, ki jo je ljubil od mladosti, je bila sposobna utirati pot, odpirati nova in nepredvidljiva obzorja v svetu, ki se je hitro spreminjal. Po papeževih besedah je »to, kar nas čaka, bistvena naloga: Cerkev, ki se ne sklicuje samo nase, ki je osvobojena vsake posvetnosti, vendar je sposobna živeti v svetu, deliti življenje ljudi, hoditi skupaj, poslušati in sprejemati«, pri čemer je posebej pozorna ne toliko »na nas same, na strukture, na družbeno podobo«, ampak na to, da zna prepoznati, »kakšne so konkretne potrebe in duhovna pričakovanja naših ljudi«.
Toda le »v srcu in po srcu«, nadaljuje papež Frančišek, »človek v klicu k ljubezni prepozna Boga in hkrati samega sebe, svoj izvor in globino, svojo izpolnitev«, saj vera ni »pasivna prepustitev nauku brez mesa in brez zgodovine«, ampak »drža srca«.
V drugem delu apostolskega pisma papež obravnava zapuščino sv. Frančiška Saleškega za današnji čas z »nekaterimi njegovimi odločilnimi izbirami, da bi se v spremembe vživeli z evangeljsko modrostjo«.