»Salezijanski brat Artemij Zatti je bil živ primer hvaležnosti.« S temi besedami, izrečenimi med homilijo svete maše, 9. oktobra 2022, je papež Frančišek na trgu sv. Petra v Vatikanu vernikom na dan, ko je pred vesoljno Cerkvijo razglasil njegovo svetost, predstavil zgled »svetega bolničarja« in »sorodnika vseh ubogih«.
Slovesno, kot si taka priložnost zasluži, se je praznovanje začelo z obredom kanonizacije, ki je potekal ob začetku svete maše. Po vstopni himni je zbor Petrove bazilike zapel himno Veni, Creator Spiritus. Kardinal Marcello Semeraro, prefekt dikasterija za zadeve svetnikov, je v spremstvu postulatorjev, p. Graziana Battistelle, CS, in Pierluigija Cameronija, SDB, odšel k svetemu očetu ter mu predstavil prošnjo za kanonizacijo obeh blaženih.
Nato je celoten trg, poln vernikov, z litanijami klical člane nebeške Cerkve, da bi pospremili vpis obeh blaženih v seznam svetnikov.
Točno ob 10.30 je sveti oče Frančišek v latinščini izrekel slovesno kanonizacijsko besedilo, s katero je razglasil Janeza Krstnika Scalabrinija in Artemija Zattija za svetnika.
Razglasitvi je sledil velik aplavz zbranih vernikov, zatem pa je sledila položitev relikvij obeh novoimenovanih svetnikov k nogam Marijinega kipa ter zahvala kardinala prefekta dikasterija za zadeve svetnikov.
Nato se je nadaljevalo nedeljsko evharistično bogoslužje, ki so ga obhajali številni kardinali, nadškofje, škofje in duhovniki, med katerimi je bilo veliko don Boskovih sinov pod vodstvom vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja.
Med homilijo je papež posebej poudaril dva vidika: skupno hojo in hvaležnost. Skupna hoja je značilnost desetih gobavcev, ki jih je Jezus ozdravil. »To je lepa podoba tudi za nas,« je dejal papež. »Ko smo iskreni do sebe, se spomnimo, da smo vsi bolni v srcu, da smo vsi grešniki, vsi potrebni Očetovega usmiljenja. Potem se ne bomo več delili glede na zasluge, vloge, ki jih igramo, ali druge zunanje vidike življenja.«
»Bratje in sestre, preverimo, ali smo v svojem življenju, v svojih družinah, v krajih, kjer delamo in ki jih vsak dan obiskujemo, sposobni hoditi skupaj z drugimi, poslušati, premagati skušnjavo, da bi se zabarikadirali v svoji samopomembnosti in mislili le na svoje potrebe,« je nadaljeval papež.
»Danes mislimo na naše migrante, na tiste, ki umirajo,« in vsem zastavil vprašanje: »In tiste, ki jim uspe vstopiti, ali jih sprejmemo kot brate ali jih izkoriščamo?«
Sveti oče je nato izpostavil vrednost hvaležnosti po zgledu Samarijana, edinega od desetih ozdravljenih gobavcev, ki se je vrnil in se zahvalil Jezusu: »To je velik nauk tudi za nas, ki smo vsak dan deležni Božjih darov, vendar pogosto hodimo po svoji poti in pozabljamo gojiti živ odnos z njim. Tako na koncu mislimo, da je vse, kar dobimo vsak dan, samoumevno in dolžno.«
Nasprotno, je zatrdil papež, »hvaležnost, ki zna reči ‘hvala’, nas namesto tega vodi k potrditvi prisotnosti Božje ljubezni. Prav tako je treba prepoznati pomembnost drugih, premagati nezadovoljstvo in brezbrižnost, zaradi katerih so naša srca mračna.«
Znanje, kako hoditi skupaj z drugimi, in duh hvaležnosti, je dejal papež, sta ravno to, kar je zaznamovalo življenje dveh novih svetnikov. O nadškofu Scalabriniju, ki je ustanovil kongregacijo za oskrbo izseljencev, je papež navedel citat, ki potrjuje, da »v skupni poti tistih, ki se izselijo, ne smemo videti le težav, ampak tudi načrt Previdnosti. Papež je izpostavil prisilno preseljevanje ukrajinskega prebivalstva: »Danes ne pozabimo na trpinčeno Ukrajino.«
Pri salezijanskem bratu Artemiju Zattiju je izpostavil: »Salezijanski brat Artemij Zatti s svojim kolesom je bil živ primer hvaležnosti: ko je bil ozdravljen od tuberkuloze, je vse svoje življenje posvetil služenju drugim, za bolnike je skrbel z ljubeznijo in nežnostjo. Govori se, da so ga videli, ko je na svojem hrbtu nesel truplo enega izmed svojih bolnikov. Poln hvaležnosti za vse, kar je prejel, je želel izreči svoj ‘hvala’ tako, da je skrbel za rane drugih.«
Homilija svetega očeta se je zato zaključila z zadnjo spodbudo: »Molimo, da bi nam ta naša sveta brata pomagala hoditi skupaj, brez zidov delitev, in gojiti to Bogu tako ljubo plemenitost duha, ki je hvaležnost.«
ANS
