Ob pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI. izpostavljamo priložnosti, ko je Joseph Ratzinger kot rimski papež obiskal salezijanske skupnosti, ustanove in programe, ki so jih vodili don Boskovi sinovi. Povsod je pustil svoj pečat.
Benedikt XVI. je prvič obiskal salezijanski dom julija 2005, v prvem letu svojega pontifikata. Po tradiciji, ki jo je začel že Janez Pavel II., je sveti oče 20 dni preživel v Alpah v dolini Aosta kot gost salezijanskega doma v Les Combes. V zavetišču v Valle d’Aosta, v senci Mont Blanca in na dolgih sprehodih po gozdu je papež začel pripravljati svojo prvo encikliko »Bog je ljubezen«.
V salezijansko hišo v Les Combes se je papež vrnil tudi za poletne počitnice v letih 2006 in 2009.
Benedikt XVI. se je kot rimski škof s salezijanci prvič srečal 24. februarja 2008, na tretjo postno nedeljo, ko je obiskal salezijansko župnijo »sv. Marije osvoboditeljice« v rimskem okrožju Testaccio. Pastoralni obisk je bil namenjen praznovanju stote obletnice posvetitve in odprtja cerkve za bogoslužje, ki je bilo 29. novembra 1908. Ob tej priložnosti je papež spomnil na enega od zgodovinskih župnikov te skupnosti, častitljivega Alojzija Marijo Olivaresa, SDB, in celotno župnijsko skupnost povabil, naj »vztraja v vzgojni zavzetosti, ki je značilna karizma vsake salezijanske župnije«.
Dne 31. marca 2008 je papež Benedikt XVI. v zasebno avdienco sprejel salezijance, zbrane na 26. vrhovnem zboru. Med drugim jih je v nagovoru prosil, »da bi preprečili, da bi proces sekularizacije spodkopal redovne skupnosti, naj pomagajo svojim bratom varovati in oživljati zvestobo klicu. … Naj bosta Božja beseda in bogoslužje vir salezijanske duhovnosti! Še posebej pa naj jo hranita in podpirata božja molitev, ki jo vsak dan prakticira vsak salezijanec, in evharistija, ki jo vsak dan obhajamo v skupnosti.«
Naslednje leto je Benedikt XVI. med svojim apostolskim potovanjem v Kamerun in Angolo 21. marca 2009 obhajal sveto mašo v salezijanski župniji sv. Pavla v Luandi. Ker je bilo praznovanje namenjeno predvsem duhovnikom, redovnikom, katehetom in predstavnikom cerkvenih gibanj iz Angole in Sao Tomeja, približno 3000 osebam, je papež z globoko ponižnostjo dejal: »Na koncu mi dovolite, da še posebej pozdravim salezijance in vernike te župnije sv. Pavla, ki so nas sprejeli v svoji cerkvi in nam brez oklevanja odstopili mesto, ki jim običajno pripada v bogoslužnem zboru. Slišal sem, da so zbrani na sosednjem polju, in upam, da jih bom ob koncu te evharistije lahko videl in jih blagoslovil, zdaj pa jim rečem: Najlepša hvala! Naj Bog med vami in po vas vzgoji številne apostole po zgledu vašega zavetnika.«
Med svojim apostolskim potovanjem v Benin konec leta 2011 Benedikt XVI. sicer ni obiskal nobene salezijanske strukture, vendar je bil na neki način deležen salezijanske pozornosti: posteljo, na kateri je papež v tistih dneh počival, so namreč izdelali mladi iz salezijanskega centra v Porto Novu; gospodinjstvo na apostolski nunciaturi, kjer je papež bival, pa so vodile hčere Marije Pomočnice in njihove gojenke.
Tem priložnostim posebne bližine je treba dodati tudi številne svete maše, ki jih je papež ob slovesnosti Marijinega vnebovzetja obhajal v župniji »Sv. Tomaž iz Villanove« v Castel Gandolfu. Maševanju v župniji, ki jo že od časa papeža Pija XI. upravljajo don Boskovi sinovi, je bil v letih svojega pontifikata Benedikt XVI. zelo zvest, razen če je bil zaposlen na drugih koncih sveta.
ANS