Obstajajo zgodbe, ki rušijo vse ovire: tiste, ki ločujejo resničnost od fikcije, ali tiste, ki skupini najstnikov preprečujejo, da bi stopili na oder. Stoletja minevajo in namesto da bi zastarele, pridobivajo globino, se reinterpretirajo. Za Marino in njene sošolce je to zgodba Cyrano iz Bergeraca.
Bergeracov sindrom ima preprost zaplet: spremljamo skupino mladih, ki pripravljajo predstavo ter opazujemo razvoj njihovih odnosov. Zgodba temelji na doživetjih španskega avtorja Pabla Gutiérreza, ko je s svojimi dijaki pripravljal odrsko uprizoritev. Skozi oči skupine dijakov lahko doživljamo ali znova odkrijemo gledališče z njegovimi omejitvami in čarobnostjo, trenutki obupa in navdušenja.
Kar kušnil bi te!
Drug za drugim smo prihajali iz garderobe, spremenjeni v baročne like: mušketirji v sivih uniformah in opasani z meči, markiz v svoji bleščeči opremi, našopirjeni De Guiche, napihnjeni Montfleury in prelestna Roksana, sijoča kot zvezda na karnevalski paradi.
»Kako si lepa, Candi,« sem jo občudujoče pohvalila in previdno objela, kot da bi bila iz stekla. »Vsi kar žarite.«
»Ti pa še najbolj, mušketirka,« je rekel Velez in mi šepnil na uho: »Kar kušnil bi te.«
»Da se ne bi res spozabil,« sem mu v zadregi odšepnila.
»Ti je nerodno, če naju vidijo skupaj?«
»Ne, a ne bi ti rada skazila rilca.«
Avtor skozi prvoosebno pripovedovalko Marino razmišlja o pričakovanjih, sramežljivosti, predsodkih, prijateljstvu in ljubezni. Vse se je začelo z učiteljem Lupejem in majhno skupino dijakov, ki so se iz takih ali drugačnih razlogov odločili za študij svetovne književnosti. Connor je s svojimi neumnostmi vedno poskušal pritegniti pozornost; Claudia je bila odprta in briljantna v vsem, česar se je lotila; elegantni Velez, ki je prišel z druge šole; Candi, prijazna, a zelo tiha … In seveda Marina s svojimi predsodki. Edina, ki je mislila, da je Cyrano ne more odpeljati v gledališče, a tudi tista, ki jo je na koncu najbolj posrkalo, saj jo je potegnilo navdušenje drugih.
Skozi vse strani sledimo hvalnicam velikim literarnim delom: na eni strani namig v svet otroške in mladinske književnosti s sago o Harryju Potterju, ki jo je napisala britanska avtorica J. K. Rowling in Lovilcem v rži J. R. Salingerja; na drugi pa velika dela svetovne književnosti s Cyranom de Bergeracom, Romeom in Julijo, Iliado, Odisejo, Dekameronom …
Marsikateri dijak bo lahko našel odsev v katerem od likov, v uprizoritvi dela in v težavah, ki nastajajo med njimi, pa naj gre za ljubosumje, očitke, simpatije, izstop iz skupine, ponovno srečanje, sožitje z učiteljem ali v svoji ljubezni do knjig.
Z mladinskim romanom Bergeracov sindrom je Pablo Gutiérrez osvojil špansko nagrado Edebé za mladinsko književnost. V slovenskem prevodu Andreja Turka ga je izdala salezijanska založba Salve.
