24. junija mineva 150 let od simboličnega rojstva bivših don Boskovih gojencev in gojenk. Ob obletnici smo se pogovarjali s predsednikom svetovne zveze, Michalom Hortom.
Kakšno je trenutno stanje svetovne zveze?
Opisal bi ga z izrazom: »V nenehni rasti.« Leta 2015 smo si za največji izziv zastavili ne le vzpostavljanje stikov s 100.000 »uradnimi« bivšimi gojenci, temveč z vsemi bivšimi gojenci in don Boskovimi prijatelji po vsem svetu. Po petih letih lahko rečem, da je izziv kar naporen. Imeti v glavi in srcu milijone bivših gojencev, ki so šli skozi oblikovanje 14.000 salezijancev v več kot 3.000 šolah in drugih 4.000 salezijanskih ustanovah, je samo številčni vidik. Organiziranje pa je nekaj čisto drugega. In na tem neutrudno delamo, s pomočjo don Boska, naše skupine in celotne salezijanske družine.
Bivši gojenci in don Boskovi prijatelji vsak dan odkrivajo in poglabljajo svojo istovetnost v služenju drugim. Vsak s svojimi talenti, znanjem in sposobnostjo pomaga v raznih življenjskih položajih. To je mislil don Bosko, ko je dejal, naj si pomagamo med seboj. To imamo zapisano v naši molitvi – obljubi, ki se mora udejanjati vsak dan.
V letih predsedovanja si se srečal s številnimi resničnostmi. Katera ti je ostala najbolj v spominu?
Vse … vsaka zaradi drugega vzroka. »Stara« Evropa zaradi svoje močne zgodovine, bogatih dejavnosti in vpliva na družbo, politiko in ekonomijo, pa tudi zaradi napora v dialogu z mladimi; »nova« Evropa zaradi neverjetne neomejene energije, a brez sistema in procesov, ki bi jo držali pokonci; Afrika zaradi svojega naravnega pristopa v pomoči ubogim in svobodi življenja, ki pa se bojuje za osnovne vzvode; Azija zaradi svoje neverjetne rasti, energije in sposobnosti, nima pa vpliva izven svojega področja; Latinska Amerika zaradi širokega poznavanja don Boska in bivših gojencev, ki so močno in z veseljem vpeti v delovanje, primanjkuje pa utrjenih struktur in operativnega sistema.
Svetovna zveza mora zato poglobljeno uravnotežiti in usmerjati vse dejavnike, predvsem s pobudami, kot so dobre prakse, predstavljene na naši spletni strani, v reviji in na socialnih omrežjih. Tudi ob razlikah se lahko navdihujemo za izboljšanja.
Kakšna je usmeritev ideje za salezijansko gibanje?
Izraz »salezijansko gibanje« lahko razumemo na dva načina. Prvi je sopomenka za salezijansko družino. Gre za »magični« krog salezijanske družine. Kaj to pomeni? Zelo preprosto: salezijanci vzgajajo mlade in jim predstavijo salezijanske družinske skupine. Mladi izberejo svoj poklic in klic v SDB, FMA, sotrudništvo ali med bivše gojence … Iz družin bivših gojencev se rojevajo novi člani salezijanskega gibanja, novi mladi, ki bodo odraščali v salezijanskem okolju. Mislim, da moramo salezijansko gibanje gledati v tej smeri.
Drugi vidik salezijanskega gibanja pa zajema laike, ki se istovetijo z don Boskom, a se ne čutijo, da bi postali člani salezijanske družine. Vidim jih kot »Don Boskove prijatelje«. Oba vidika pa imata skupno točko: v salezijansko gibanje združiti poklice bivših gojencev ter redovnih skupin za medsebojno pomoč. Laiki kot strokovnjaki v pomoči redovnikom v zameno za duhovno pomoč njim samim in njihovim družinam.
Kakšen je tvoj pogled na 150. obletnico bivših gojencev?
Obletnica je za nas dar. Lahko pogledamo nazaj. Spominjamo se lepih in navdihujočih trenutkov v preteklosti. Lahko črpamo iz 150 let zgodovine in tradicije, ki je ogromna, razburljiva in lepa. Dala nam je velike ideje. Naj naštejem nekatere, ki jih svetovna zveza razvija in spodbuja.
Vse se je začelo z jubilejnim letom (junij 2019 – junij 2020), za katerega smo se odločili s celotnim predsedstvom na srečanju v Kolumbiji leta 2018. Letu priprave sledi leto praznovanja (junij 2020 – junij 2021), ki ga bomo zaključili s prihodnjo generalno skupščino leta 2021.
Po navdihu salezijancev smo izbrali geslo: »Kakšen bo bivši gojenec leta 2021?« oziroma »Kakšen bo bivši gojenec v prihodnjih letih?«
Za popolnejše razumevanje smo sestavili vprašalnik. Preprost, z malo vprašanji, a zelo določenimi. Razdelili smo ga ne samo bivšim gojencem, temveč vsem voditeljem skupin salezijanske družine. Radi bi razumeli, kako vidijo to našo »družino«. Da dobimo mnenje od zunaj. Odziv je bil čudovit.
Vprašalnik je pomemben še zaradi enega vidike: na temelju odgovorov bomo pripravili predloge za spremembo svetovnega statuta, da bo ustreznejši za bivše gojence 21. stoletja.
Pripravljamo zbirko 150 dobrih praks in projektov bivših gojencev in zbirko 150 likov bivših gojencev, ki so zgled tudi za današnji čas.
Prav tako želimo izpostaviti našega ustanovitelja Karla Gastinija. O njem smo pripravili knjigo, izoblikuje se ideja o postavitvi spomenika v Valdoccu ter začetku postopka o priznanju njegove svetosti.
Pripravljena je knjiga o Albertu Marvelliju, blaženem italjanskem bivšem gojencu. Z njo želimo vsem bivšim gojencem predstaviti pomen izraza »Dobri kristjani in pošteni državljani« v vsakdanjem življenju.
Da ne pozabim na našo prvo pobudo »skodelic«: oživiti želimo gesto prvega daru, ki so ga bivši gojenci dali don Bosku 24. junija 1870. Podarili smo mu zlato srce in servis skodelic za kavo.
Po 150 letih bomo podarili 150 kompletov kavnih skodelic (skupaj s kavo bivših gojencev) današnjim bivšim gojencem, začenši pri vrhovnem predstojniku in papežu. Zbrane darove bomo namenili štirim vzgojnim projektom, ki jih vodijo bivši gojenci na področju kavarništva (don Bosko je kot mladenič delal v kavarni).
Kaj bi še dodali ob zaključku?
Najpomembnejše sporočilo ni novo: »Bodite dobri kristjani in pošteni državljani.« Uporabimo tolike darove, ki nam jih je dal Bog, don Boskovo vzgojo, usposabljanja in strokovna znanja za služenje. Za služenje bivšim gojencem, salezijanski družini in družbi, v kateri živimo.
To pomeni biti don Boskov bivši gojenec. Iskati vsakdanjo svetost v našem življenju, v družini, na delovnem mestu … pri poklicnem, osebnem in pastoralnem delu.
Vir: Exallievi NewsFlash; povzeto po ANS