Bivši gojenci in don Boskovi prijatelji so se 28. januarja 2022 spomnili 120. obletnice smrti prvega don Boskovega gojenca Karla Gastinija, ki je umrl 28. januarja 1902.
Karel Gastini je po don Boskovem navdihu postal voditelj prve skupine bivših gojencev valdoškega Oratorija, ki so se povezali, da bi izkazovali svojo ljubezen in hvaležnost don Bosku, ki je poskrbel za njihovo vzgojo in izobrazbo.
Don Bosko je vodil Gastinija, da je ustanovil združenje bivših gojencev z namenom, da bi si medsebojno pomagali in sčasoma pomagali tudi salezijanskim ustanovam.
Bryan Magro
Karel je vse življenje ostal don Boskov prijatelj in njegov tesni sodelavec. Dolga leta je bil odgovoren za knjigoveško delavnico. Vodil je tudi valdoško gledališče. Vedno je bil na pripravljen pomagati don Bosku pri njegovem delu z mladimi v Valdoccu.
Predsednik svetovne konfederacije don Boskovih bivših gojencev, gospod Bryan Magro, je ob tem praznovanju podčrtal pomembnost razmisleka o začetkih največje skupine v salezijanski družini. Od začetka sta se ljubezen in hvaležnost do don Boska izkazovali v solidarnosti do najbolj ubogih bivših gojencev. Don Bosko je vodil Gastinija, da je ustanovil združenje bivših gojencev z namenom, da bi si medsebojno pomagali in sčasoma pomagali tudi salezijanskim ustanovam. Tudi danes na enak način velja spodbuda bivšim gojencem, da preko družbenih dejavnosti pomagajo najbolj revnim mladim.
Življenje in poslanstvo Karla Gastinija
1833: Karel se je rodil 23. januarja 1833, krstili pa so ga 25. januarja v župniji sv. Dalmazza. Rodil se je staršema Antoniu in Mariji. Imel je še starejšega brata Marka in mlajšo sestro.
1847: Pri 14. letih je izgubil očeta in kot sirota odšel na vajeniško delo brivskega salona v središču Turina.
Don Bosko ga je z njegovo sestrico našel pod brestom v križišču vislic. Izgubila sta mamo in dom. Karel je prišel živet v Oratorij.
1849: Gastini in Reviglio sta s prihranki za don Boska kupila dve srebrni srci v draguljarni Botecchi. 1. novembra je bil Karel priča čudežu pomnožitve kostanjev v Oratoriju.
Karel je z drugimi sonovinci obiskoval predavanja v turinskem semenišču.
1851: 2. februarja je Karel z Revigliom, Buzzettijem in Bellio v Pinardijevi kapeli od don Boska prejel kleriško oblačilo. Don Bosko mu je skupaj s Tomatisom zaupal animacijo gledališča.
1861: Karel se poroči z Jožefino Loro. Zakrament jima podeli don Bosko. Preselita se v bližino Oratorija, na naslov Corso Regina Margherita 176.
Don Bosko odpre knjigoveznico v lopi bratov Filippi in za vodjo imenuje Karla Gastinija.
1863: Rodi se hči Felisa, ki jo krsti don Bosko.
1866: Gledališče se preseli v dvorano hiše Filippi. Še naprej ga vodita Karel Gastini in Karel Tomatis.
1876: Ko mu pri 36-letih umre žena Jožefina, se Karel preseli na ulico Corso Principe Eugenio 2. Felicina živi pri njem do leta 1893, ko se poroči z daljnim sorodnikom Evgenijem.
1870: Prvikrat se zberejo bivši gojenci, ki jih Karel Gastini povabi v bar na Piazza Statuto 22, kjer praznujejo don Boskov god.
1874: Don Bosko nameni svoj čas srečanju bivših gojencev in z njimi preživi cel dan (daruje sveto mašo in ostane z njimi na kosilu).
1876: Prvič se pri sveti maši za bivše gojence spominjajo tudi pokojnih gojencev.
1877: »Vsi smo don Boskovi,« je slaven izraz, ki ostane zgodovinski. Prvikrat je govora o komisiji, ki ji predseduje Gastini, in vodi združenje bivših gojencev Oratorija.
1879: Letno kosilo bivših gojencev z don Boskom se iz obednice preseli pod arkade Pinardijeve hiše. Salezijanski vestnik prvič poroča o bivših gojencih Oratorija.
1888: Ob don Boskovi smrti nečak Vincencij Gastini naredi prvo grobnico za don Boskovo telo v Valsaličah.
1889: Bivši gojenci postavijo spominsko ploščo v Valsaličah in v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu.
1891: Združenje don Boskovih bivših gojencev se prvič predstavi v Salezijanskem vestniku. Bivši gojenci so postavili spominsko ploščo na don Boskovi hiši v Becchiju in plačali obnovo.
Povzeto po ANS