V korak z mladimi.

Blagoslov novega kipa lurške Marije na Rakovniku

Salezijanski inšpektor Marko Košnik je na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra 2020, kljub slabemu vremenu in omejitvam zaradi covida-19 blagoslovil novi kip lurške Matere Božje in urejeno okolico pri lurški votlini na Rakovniku.

V uvodnem pozdravu sobratom skupnosti, ki so se zbrali ob kapeli ter župljanom in romarjem, ki so blagoslov spremljali v neposrednem prenosu, je ravnatelj Marjan Lamovšek vse romarje, obiskovalce Rakovnika in salezijansko poslanstvo izročil Mariji v varstvo.

Arhitekt Matej Kotnik, ki je pripravil načrte za ureditev, je orisal minimalne novosti pri ureditvi. Ob votlini sedaj stoji svečnik po vzoru svečnika iz votline obiskanja v Lurdu. Sveče so tako dobile svoje mesto, k Mariji pa se zatekamo s svojimi priprošnjami in zahvalami. Na drugi stani pa je postavljen prostor za zahvale, kjer so svoje mesto dobila vidna znamenja, table in slike zahval in priprošenj k Mariji. Hvaležnost je temelj radosti in to lahko vsak pokaže z zapisom, predmetom, simbolom. Vero ponosno izpovedujemo in prav je, da to tudi javno pokažemo. S tem pričujemo drugim, da se zatekamo k Mariji, sploh v teh časih, ko ni najtežja bolezen covid-19, temveč bolezen naših duš.

Pred samim blagoslovom je inšpektor Marko Košnik povzel namen postavitve lurške kapele na Rakovniku in smisel blagoslova novega kipa.

»Na dan Brezmadežne blagoslavljamo kip lurške Matere Božje. Ko se je Marija leta 1858 prikazala Bernardki, je o sebi rekla: ‘Jaz sem Brezmadežno spočetje’. S tem je Marija potrdila, kar je Pij IX. določil v dogmi o Marijinem Brezmadežnem spočetju leta 1854.

Od takrat Marijina prikazovanja v Lurdu navdušujejo svet. Na mnogih krajih so začeli graditi lurške votline oz. kapelice, da bi to Marijino sporočilo ostalo živo. Tako tudi na Rakovniku. Le tri leta po prihodu salezijancev je, ob 50. obletnici dogme o Marijinem Brezmadežnem spočetju, iz vrst sotrudnikov prišla pobuda, da bi postavili kapelico lurške Matere Božje. Takratni ravnatelj Angel Festa je intenzivno pripravljal gradnjo cerkve Marije Pomočnice. Po blagoslovu temeljnega kamna za svetišče (1904) je podprl idejo, da bi pod vznožjem Golovca postavili kapelico lurške Marije. Votlina blizu rakovniškega gradu je spominjala na lurško votlino. Toda junija 1905 ga je prehitela smrt. Kapelico so blagoslovili pred 115 leti, 22. oktobra 1905, njemu v spomin in kot pospeševanje pobožnosti do Marije. Takrat so kupili Marijin kip. Rakovnik je postal prostor Marijinega češčenja. Od takrat je na Rakovniku znana procesija s kipom Marije Pomočnice.

Lurška kapelica je dobila nov pomen, ko so v začetkih osamosvojitve uredili celotno votlino, tudi s priprošnjo za slovenski narod. V težkih in zahtevnih današnjih časih doživljamo novo prelomnico. Pred nami je nov kip, posnetek originala, ki ga je izdelal restavrator Aleš Vene ter nov kovani svečnik in Marijin spominski kotiček, ki ju je izrisal arhitekt Matej Kotnik.

Obnovo je sprožil neznan darovalec s svojim velikodušnim darom. Taki darovi so vedno znak Božje previdnosti. Z velikodušnimi darovi se je obnavljal celotni Rakovnik. Ob smrti našega sobrata Matilda Domića letos avgusta se je porodila želja, da dokončno uredimo tudi novo kapelo v Majcnovem domu, da bo postala srce vsega vzgojnega in pastoralnega dela na Rakovniku. Čakamo pa še, da Marija odpre srce kakemu od velikodušnih darovalcev.

Ta nov kip blagoslavljam v veri in priprošnji za slovenski narod, za rešitev iz te epidemije. Že leta opazujem mnoge obiskovalce kapelice. Mladi, stari, premožni, reveži, samski, zaljubljeni pari … Ni dneva, da kdo ne bi prižigal sveče in prosil … Na to spominjajo table, podobice in slike, ki so sedaj našle svoje mesto v Marijinem spominskem kotičku.

Salezijanci v svoji posvetilni molitvi vsak dan molimo: ‘Brezmadežna Marija Pomočnica’. Naj bo ta vzklik in mnogi drugi vzkliki k Mariji pogosto na naših ustnicah. To je za nas vir upanja. Pojdimo z Marijo na pot skozi adventi čas, kajti želimo biti Jezusovi apostoli in pričevalci upanja za ta svet.«

Morda vas zanima tudi