V soboto, 15. maja 2019, je v kraju Pozzomaggiore, na Sardiniji, kardinal Angelo Becciu, prefekt kongregacije za zadeve svetnikov, v imenu Svetega očeta za blaženo razglasil Hedviko Carboni, ponižno in močno ženo, ki je živela »življenje, prežeto z Bogom«. Njeno življenje je teklo ob fizičnem delu in služenju družini in tolikim potrebnim, ki jih je srečevala. Na skrivnosten način pa je bila izbrana ter obdarjena z milostmi in izrednimi nadnaravnimi darovi.
Rodila se je 3. maja 1880 v Pozzomaggioru. Želela je postati redovnica, a je ostala doma z bolno materjo. Svoje življenje je preživela na običajen način v opravljanju gospodinjskih del in molitvi. 14. julija 1911 je na svojem telesu dobila stigme, znamenja Jezusovega trpljenja. Tega in druge mistične dogodke, ki so ji jih pripisovali, so raziskovali v kanoničnem postopku leta 1925, ki se mu je popolnoma podredila. Z ostalimi družinskimi člani se je preselila v Rim tik pred začetkom druge svetovne vojne.
V času svojega bivanja v Rimu (1938-1952) je Hedvika spadala v salezijansko župnijo Svete Marije Pomočnice na ulici Tuscolana. Skoraj vsako jutro je zahajala v cerkev in prejemala sveto obhajilo; tu se je mudila v molitvi, po navadi v kapeli svete Ane; tu so se večinoma dogajala njena zamaknjenja in izredni posegi. 25. septembra 1941 je postala salezijanka sotrudnica.
Bila je vdana Marijina častilka. Marija se ji je večkrat prikazala in ji podarila številne milosti. Prikazali so se ji številni svetniki, med njimi tudi sveti Janez Bosko in sveti Dominik Savio. V njenem dnevniku lahko naštejemo kar 20 videnj don Boska, pogosto skupaj z Marijo Pomočnico ali Dominikom Saviom. V teh prikazovanjih ji je don Bosko svetoval glede kreposti; jo vabil k češčenju Marije; jo opogumljal v težavah; jo prosil za molitve in žrtve za mir v svetu; ji razodeval veliko dobrega, ki ga vrše salezijanci, mnoge je pohvalil v svetosti; jo vabil k molitvi in ljubezni do sester salezijank.
Kardinal Becciu je homiliji med drugim dejal: »Ponižna in močna, velikodušna in potrpežljiva, blažena Hedvika uteleša najlepše kreposti sardske žene svojega časa. Iz njenega človeškega in krščanskega življenja izhajajo danes še kako aktualna znamenja, ki potrjujejo njeno pričevanje: Hedvika je oporni steber današnjih žena vseh starosti in družbenih položajev. Njeno preprosto a globoko duhovno izkušnjo označujejo brezpogojna ljubezen, brezmejna ponižnost in nenehna molitev. Zato je še vedno aktualen lik, saj dokazuje, da je tudi v preprostem in običajnem življenju mogoče doživeti trdno občestvo z Bogom in delovati v ranjenem in stiskanem človeštvu.«
Povzeto po ANS
