Štefan Sándor (1914–1953) je bil madžarski salezijanec brat, vzgojitelj mladih, zlasti vajencev in delavcev, animator oratorija in mladinskih skupin, ki je za pričevanje vere v komunistični diktaturi prelil svojo kri. 19. oktobra 2013 ga je kardinal Angelo Amato v Budimpešti razglasil za blaženega. Njegov god obhajamo 8. junija.
Tik pred tem so mladi in salezijanci madžarske salezijanske inšpektorije posneli kratki igrani film o njegovem življenju in poslanstvu s preprostim naslovom Božji služabnik. V filmu se prepletajo spomini Štefana Sándorja in njegovega inšpektorija Lászla Ádáma, ki s pismom o njegovem življenju in delu sobratom salezijancem sporoči njegovo smrt. Njegov don Boskov duh, neomajna mladost in domoljubje ter globoka vera so ga v času komunistične diktature pripeljali naravnost na vislice.
Režiser András Dér je ob izidu filma za madžarski salezijanski vestnik med drugim dejal: »’Zgodba me je našla.’ Pred nekaj leti mi je predstojnik salezijancev Béla Ábrahám predlagal, da bi posnel dokumentarec o Štefanu Sándorju. Iskreno priznam, da ga do takrat nisem poznal. Ko sem spoznaval njeno življenje, me je vedno bolj prevzemal njegov lik. Gradivo sem dobil pri zgodovinarki Judit Varga, bral sem knjige salezijancev Jánosa Szőkeja in Lászlója Ádáma. Govoril sem z nekaterimi ljudmi, ki so ga poznali, na primer s Štefanovim mlajšim bratom Jánosem Sándorjem. Veliko so mi pomagali tudi salezijanci in salezijanci sotrudniki. Film je plod zelo lepega skupnega sodelovanja.«
»Prevzela me je njegova preprostost. Način, kako je živel in način, kako je postal mučenec. Vedno je bil ponižen in se je zavedal svojega poslanstva. Svoje življenje je daroval za sobrate, za vero, za Boga in Gospod mu je to končno poplačal.«
András Dér, režiser filma
»Eden od vidikov snemanja filma je bil, da ga skušam odpreti mladim, jih nagovoriti, saj je to tudi glavna usmeritev don Boskove duhovnosti.«
»Sledil sem dvema smerema in ju med snemanjem filma združil. Prva je, da nam govori Štefan Sándor, saj menim, da je najbolj pristno, če sam pripoveduje svojo zgodbo, tudi če ni več živ. Drugi vir je pismo, ki ga prebira inšpektor László Ádám in ga je napisal, potem ko je bil z amnestijo izpuščen leta 1956. Do takrat ni bilo mogoče vedeti, kaj se je zgodilo Štefanu Sándorju in njegovim sostanovalcem v celici.«
Dokumentarni film je igrani film in hkrati pripoveduje o življenju na podlagi verodostojnih dokumentov.
Režiser András Dér je o nastanku filma povedal, da je s svojo družino najprej spoznal salezijance in don Boskovega duha, zato so postali del salezijanske družine, kjer so našli veliko prijateljev, med drugim salezijanca Bélá Ábraháma. Ta je omenil Štefana Sándorja, mladega salezijanca, ki je umrl mučeniške smrti in bi bilo njegovo življenje vredno obdelave. Po letu dni se je osebnost Štefana Sándorja ki ga je spoznaval v knjigah, zapiskih in dokumentih, ki jih je prejel, vedno bolj bistrila in jasnila. Ni bil »izjemna oseba«, toda iz zapisnikov o zaslišanjih, njegovi družini in nadrejenem ter njegovih ohranjenih pisem se je razkril lik značajne, skromne, spoštljive in prijazne osebe.
Film s slovenskimi podnapisi je na voljo na YT Don Bosko Slovenija.