Na adventnem vencu smo prižgali že tretjo svečko, ki prinaša še več svetlobe v prostor. Danes se nam predstavi Janez Krstnik. Sebe imenuje »glas vpijočega v puščavi«. S tem nas spomni na Izraelce, ki so se v puščavi pripravljali na obljubljeno deželo. Janez Krstnik s tem vsem jasno pove, da je tudi on eden izmed tistih, ki čaka Odrešenika.
Identiteta
Nek učitelj je učencem dejal: »Narišite našo državo.« In kaj so učenci začeli risati? Narisali so meje naše države. Najprej so rahlo začrtali skico meje in potem so meje močnej poudarili. Kdor hoče namreč narisati neko državo, začne risati državne meje. Z določitvijo meja določimo prepoznavnost države. Določimo njeno identiteto.
Pojdimo sedaj k današnjemu glavnemu liku Janezu Krstniku. Kaj odgovori, ko ga odposlanci farizejev vprašajo: »Si ti Mesija? Si mar Elija ali kdo od prerokov?« Na vsa tri vprašanja jim odgovori: »Jaz nisem Mesija, ne Elija in ne kdo od prerokov.« S trikratnim ne jasno začrta in označi, kdo ni, da bi lahko na tem temelju razjasnil, kdo je.
Ženinov prijatelj
On torej ni samooklicani Odrešenik, ne čudodelnik, kot je bil Elija in noče biti niti opominjevalec in svarilec ljudstva, kar je bila naloga prerokov. Zase pravi, da je glas vpijočega v puščavi. Na drugem mestu pa, da je ženinov prijatelj, eden od svatov torej. Ženinovi prijatelji so navadno drug ob drugem, tako rekoč skupaj. Komaj namreč nekdo odpre usta, že zaslišimo glas in besede, ki jih govoreči izgovarja. Ko se zasliši vrisk svatov in veselje ženinovih prijateljev, vemo, da ta ne more biti daleč.
Janez Krstnik jim s tem poimenovanjem samega sebe jasno pove, da prihod Odrešenika ni daleč v prihodnosti, ampak čisto blizu, neposredno pred njimi. To poudari z besedami: »Med vami pa stoji On, ki ga vi ne poznate.« Jezus je torej čisto blizu.
Poznati nekoga
Božjo bližino, ki jo podarja Janez Krstnik, in na drugi strani oddaljenost odposlancev od Jezusa, evangelist Janez poudari tudi z besedo »spoznati«. Pravi namreč: »Med vami stoji on, ki ga ne poznate«.
Poznati nekoga se v svetopisemskem jeziku velikokrat nanaša na moža in ženo, ki drug drugega zares poznata, ker živita skupaj in si vse delita. Mož ob poroki spozna svojo ženo. V tako tesnem in prijateljskem odnosu želi Bog prebivati z nami. Naša naloga je torej, da ob vprašanju vere nismo kakor odposlanci Farizejev, ki so kot nadležni novinarji obkrožali Janeza Krstnika, da bi ga ujeli v besedi. Naša naloga je, da postanemo podobni Janezu Krstniku, ki je kot ženinov prijatelj ali v istem odnosu kot sta glas in beseda, ki ne moreta drug brez drugega. Tako tudi mi ne moremo brez Jezusa. Z njim želimo biti združeni.
Blaženi opat Izak je o Božji bližini zapisal: »Jezus je bival devet mesecev pod Marijinim srcem, nato triintrideset let kot človek na zemlji. Do konca časov je želel med nami ostati v zakramentih. A v srcu vsake Bogu zveste duše želi prebivati vso večnost.«
Jerusalema
Že nekaj časa na lestvicah popularne glasbe kraljuje pesem Jerusalema, katere avtor je Master KG, izvaja pa jo Nomcebo Zikode. Pesem je originalno v južnoafriškem jeziku zulu in se uvršča med gospel, slavilno duhovno glasbo. Takoj po izidu, sredi poletja, je kljub tej zvrsti takoj postala ena največkrat predvajanih pesmi ob organiziranih skupinskih plesih na trgih in ulicah po vsem svetu.
Italijanski časopis Avvenire je zapisal: »Pesem je kot nekakšna osebna izpoved in je kljub dramatičnemu besedilu postala svetovna uspešnica. Besedilo je napisano v prvi osebi ednine in opeva Jeruzalem. V prevodu se besedilo glasi: ‘Jeruzalem je moj pravi dom. Vodi me. Vzemi me s seboj. Ne pusti me tukaj.’ In nadaljuje z nekoliko bolj nostalgičnim delom, ko ponavlja: ‘Moj pravi dom ni tukaj. Moje kraljestvo ni od tod.’«
Avtor besedila v teh besedah enostavno ponovi, kar je večkrat zapisano v Svetem pismu, da pride rešitev s Siona, iz Jeruzalema. V Razodetju je Jeruzalem predstavljen kot novo nebeško mesto. Kljub resnemu in nostalgičnemu besedilu pesem navdušuje ljudi po vsem svetu.
Avvenire še navaja, da mnogi verjetno ob izvirnem besedilu niti ne vedo, da plešejo ob duhovni pesmi in tako nevede molijo. Avtorju je uspelo resno besedilo in oznanilo predstaviti na vsem všečen način. Ni čudno, da je avtor v nekem intervjuju izjavil: »Bog je fantastičen«.
Gaudete
Mogoče je nekaj podobnega poskušal doseči evangelist Janez, ko je začetek evangelija, tega veselega oznanila, zapisal v rimah in vanj vstavil provokativnega Janeza Krstnika, vse z namenom, da bi veselje evangelija kljub njegovi resnosti in zahtevnosti prišlo do izraza.
Naj nas Božja beseda, ki je navdihnila Janez Krstnika, evangelista, Devico Marijo in tolike druge, tako očara, da si jo bom prepeval vsak dan in nas bo vsak dan osrečevala, kot nas osrečuje trenutna pesem, ki jo cele dneve mrmramo zase ali pred drugimi. Naj bomo z Jezusom in Božjo besedo tako močno povezani kot Janez Krstnik, ali kot je glas z besedo, ali prijatelj z ženinom in veselje bo vedno blizu nas in v nas.
Foto: Pevka Nomcebo Zikode na obisku pri Petru Opeki v Akamasoi, vir: www.freedom.fr
