5. novembra 2019 so na Kongregaciji za zadeve svetnikov svetovalci teologi na posebnem zasedanju podali soglasno pozitivno mnenje o sluhu svetosti in herojskih krepostih za Božjega služabnika Ignacija Stuchlýja (1869-1953), duhovnika z redovnimi zaobljubami v Družbi sv. Frančiška Saleškega.
Božji služabnik Ignacij Stuchlý, rojen v Olomoucu na Češkem, je živel v obdobju pomembnih zgodovinskih, političnih in družbenih preobratov. Zato se je v pokorščini do Cerkve in mladih vedno znova prilagajal novim okoliščinam in se soočal z obetavnimi izzivi. Vse to se je odvijalo v posebnih nalogah njegovega življenja, ko je prevzemal odgovorne službe.
– Kot mladega salezijanca so ga še pred duhovniškim posvečenjem poslali v Gorico, kjer je sodeloval s prvim slovenskim kardinalom Jakobom Missio. Z drugimi salezijanci je spremljal delovanje semenišča sv. Alojzija, namenjeno vzgoji duhovniških poklicev nadškofije. Pomanjkanje duhovnikov se je spremenilo v cvetoče poklicno polje.
– Nato se je preselil v Ljubljano na Rakovnik, kjer se je neutrudno posvetil delovanju zavoda. Še posebej pa se je posvetil dokončanju gradnje svetišča Marije Pomočnice in jo leta 1924 pripeljal do njene posvetitve.
– Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja so ga iznenada poklicali v Italijo, kjer je zbiral in skrbel za češke kandidate za salezijansko življenje, kar je opravljal zelo preudarno in odločno.
– Končno je salezijansko poslanstvo zasejal v svoji domovini in postal ustanovitelj salezijanskega dela na Češkem in Moravskem ter tako odgovoril na konkretne potrebe lokalne Cerkve.
Leta 1935 je postal inšpektor češkoslovaške inšpektorije, nato inšpektor samostojne češke inšpektorije. Med leti 1925 in 1948 je Ignacij Stuchlý spremljal in vzgojil več kot 200 novih salezijanskih poklicev in odprl številne nove salezijanske navzočnosti. Občutil je dramo druge svetovne vojne, zaplenitev materialnega premoženja salezijanske družbe in preganjanje svojih sobratov.
Češkim sobratom je Božji služabnik uspel vcepiti živega duha salezijanske tradicije, ki se ga je navzel v don Boskovem Piemontu ter v domačnosti z blaženim Mihaelom Ruo in drugimi svetimi salezijanci.
Kljub gnusu nacističnega in kasneje komunističnega režima, ko je zadnja leta svojega življenja preživel osamljen v domu za ostarele (kjer so še vedno vohunili za njim in ga nadzirali), je Ignacij Stuchlý še naprej potrjeval popolno zvestobo Cerkvi in salezijanski družbi. Mlade je opogumljal in jim pričeval, da nas nobena okoliščina trpljenja in zgodovinska krivica ne more oddaljiti od popolne predanosti Kristusu in služenju Cerkvi.
Povzeto po ANS