Začel se je proces za beatifikacijo in kanonizacijo duhovnika Carla De Ambrogia, ustanovitelja »Goreče marijanske mladine«
22. julija 2020 je turinski nadškof msgr. Cesare Nosiglia na svojem sedežu vodil prvo sejo ob odprtju postopka za priznanje svetosti duhovnika Carla De Ambrogia, velikega oznanjevalca in ustanovitelja marijanskega mladinskega gibanja »Goreča marijanska mladina«, ki je dolgo časa deloval v Valdoccu.
Carlo De Ambrogio se je rodil v kraju Arsiero (Vicenza) 25. marca 1921. Od otroštva je obiskoval don Boskove salezijance in dozorel v redovniškem in duhovniškem poklicu. Leta 1945 je v Padovi končal študij filozofije in književnosti. Leta 1947 je postal duhovnik in 10 let deloval v don Boskovem zavodu v kraju Pordenone, kjer je poučeval notranje gojence in spremljal mlade iz oratorija. Zadolžen je bil tudi za duhovno spremljanje mladih vojakov ameriških oboroženih sil. Predstojniki so opazili njegov talent in ga leta 1957 poslali v materno hišo v Valdocco, kjer je prevzel uredništvo revije Meridiano 12, naslednico Katoliškega branja, ki ga je izdajal don Bosko od leta 1853. 15 let se je z vsem srcem zavzemal za izdajanje, tudi kot urednik več rubrik.
Carlo De Ambrogio je imel možnost potovati in spoznavati različne kulture, posebno ob obiskih salezijanskih misijonskih dejavnosti v Iranu, Indiji, na Tajskem, v Koreji, na Japonskem, v Hong Kongu, na Filipinih, Cejlonu, Formozi in v Macau. Leta 1969 se je v Kolkati srečal z materjo Terezijo. Bil je vsestranski duhovnik, ki je dajal prednost mladim in posvečenim osebam.
Trdil je: »Vsaka duša je skrivnost. Bog nikoli ne ponavlja: vsaka oseba je zanj kot edina na svetu.«
O njegovem apostolatu so najbolj pristno pričevali sodelavci v vratarnici v Valdoccu. Vedno je bil na razpolago, nikoli ni nikogar odslovil, pogosto zaradi spovedi preskočil kosilo ali večerjo. Našel je čas za večerne tečaje s študenti in sodeloval z založbo SEI, kjer je izdal komentarje k evangelijem za mlade. Urejal je žepno zbirko »Magnificat«, posvečeno Novi zavezi in pisal kolumno »Spoznaj svojo Mater«. Začel je z izdajanjem dnevnega misala »K maši«. Sodeloval je s časopisom Nostro Tempo in prijateljeval z msgr. Carlom Chiavazzom.
Carlo De Ambrogio je najbolj znan po gibanju »Goreča marijanska mladina«. V Valdoccu je kot don Boskov sin neštetokrat molil v svetišču Marije Pomočnice. Prav pred njeno podobo se je rodilo poslanstvo, ki je njegovo idejo razširilo na vse konce. Na vigilijo pred praznikom Marije Pomočnice, 24. maja 1975, je 5.000 mladih na velikem dvorišču, kljub dežju, molilo rožni venec, se spovedalo in sodelovalo pri sveti maši. Pobudnik je bil De Ambrogio, ki je en mesec prej razširil letak z obvestilom o rojstvu novega gibanja.
Leta 1977 ga je zadela najhujša preizkušnja: predstojniki so ga prosili, da zapusti salezijansko družbo, da bi tako preprečili kakršnokoli prikrivanje. Zaradi svojih dejavnosti, ki niso bile v skladu z »uradno politiko« salezijanske družbe, je postal moteč.
Veliko je pretrpel, a je vztrajno nadaljeval. De Ambrogia je sprejel neapeljski nadškof in kardinal Corrado Ursi. Nadaljeval je s potovanji po Italiji in animiral skupine Goreče marijanske mladine po župnijah, zavodih, zavetiščih, bolnicah in vojašnicah.
Umrl je 7. novembra 1979, star 58 let.
V Sloveniji je znan njegov don Boskov življenjepis, ki ga je napisal skupaj z Enzom Biancom. Izdala ga je založba Ognjišče, nazadnje pod naslovom Ukradli ste mi srce.
Povzeto po ANS; vir: La Voce in Il Tempo