Ob imenovanju Božjega služabnika Ignacija Stuchlýja za častitljivega, ki ga je 21. decembra 2020 odobril papež Frančišek, je vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime sobratom salezijancem in članom salezijanske družine napisal pismo z naslovom: »Častitljivi Ignacij Stuchlý, mož, ki ga je gnalo upanje.« V njem poudarja »pričevanje moža in redovnika, ki je v najtežjih časih in položajih znal živeti v upanju in evangeljskem pogumu«.
V svojem življenju je prehodil naporno pot poklicnega razločevanja, salezijanskega oblikovanja v družbi prve generacije salezijancev po don Boskovi smrti in v različnih okoljih odgovorno opravljal v pokorščini zaupane mu naloge. Častitljivi Božji služabnik je vdano sprejemal in se spopadal z različnimi izzivi na vzgojnem in pastoralnem področju ter pri izvrševanju oblasti, v poslušnosti Cerkvi in v službi mladih.
V razgibanem in skoraj pustolovskem življenju je Ignacij znal prenesti pristnega salezijanskega duha novim generacijam, še posebej kot ustanovitelj salezijanske navzočnosti v tedanji Češkoslovaški. Utelešal je junaško zvestobo evangeliju, Cerkvi in salezijanski karizmi v zgodovinskih okoliščinah, ki so jih omejevali ideologiji in totalitaristična režima nacizem in komunizem. Zgledno in prepričljivo je živel kreposti ponižnosti, delavnosti in pokorščine, ki so dozorele v rodovitne poklicne in apostolske sadove.
»Mož, ki je živel v mnogih in različnih zemljepisnih, jezikovnih in kulturnih okoljih (današnja Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Italija), tudi na obmejnih območjih (med današnjo Poljsko in Češko; na Moravskem, ki je bila tedaj močno pod vplivom nemškega jezika in kulture; v Gorici, tedaj pod vplivom Habsburžanov; v Ljubljani), je bil mož miru, povezanosti in sprave med narodi. V težkih okoliščinah se je z veliko vero soočal s številnimi izzivi. Novi častitljivi salezijanske družine nam tako zapušča sporočilo, ki je še kako aktualno: ‘Delajmo, dokler je dan. Ko bo prišla noč, bo Gospod poskrbel za nas.’«
Povzeto po ANS