Prihodnjo nedeljo, 21. novembra 2021, bo v baziliki Marije Pomočnice v Valdoccu potekala slovesnost 152. salezijanske misijonske odprave, ki jo bo zaradi težav z omejitvami pandemije zastopala majhna skupina letošnjih misijonarjev ad gentes.
Salezijanska agencija ANS je začela s predstavitvijo mladih misijonarjev. Prvi med njimi je Cyprian Mbaziira, 27-letni salezijanec brat, rojen v Ugandi, ki je prišel v Slovenijo.
»Kristusova in don Boskova ljubezen sta me spodbudili, da dam svoje življenje na razpolago služenju v salezijanskih misijonih, oznanjam evangelij tistim, ki ga ne poznajo ali so nanj pozabili, posebno mladim,« prepričljivo pove Cyprian, ki se trenutno mudi na Colle Don Bosko na misijonskem tečaju.
Si si sam izbral kraj delovanja? Si zadovoljen z njim?
Izrazil sem sicer željo, da bi šel v Južno Ameriko, a sem vesel, da sem poslan v Slovenijo: je lepa dežela, s prijaznimi in dobrosrčnimi ljudmi. Nabral sem si že nekaj izkušenj v treh tednih, ki sem jih preživel v Sloveniji.
Kako so odločitev za misijone sprejeli tvoji bližnji?
Ko sem svojo odločitev sporočil domačim, prijateljem in sobratom, so me podprli in obljubili, da bodo molili zame. Čeprav so nekateri sobratje dejali: »Ostani doma, tudi tukaj potrebujemo sobrate.«
Se ti porajajo kakšni dvomi ali strah glede nove kulture in življenja?
Seveda, kot verjetno vsakemu normalnemu človeku. Sporazumevanje bo potekalo drugače kot v moji deželi, že jezik je drugačen kot francoščina ali italijanščina. A z Božjo in don Boskovo pomočjo, s pomočjo vseh svetih salezijancev in slovenskih sobratov vem, da bo počasi šlo.
Kakšne načrte ali sanje imaš o svojem poslanstvu?
Edini načrt je pustiti Svetemu Duhu, da nadaljuje delo, ki ga je z mano začel in mi pomaga, da se bom dobro naučil jezika ter se vključil v slovensko družbo.
Imaš kakšnega misijonskega vzornika?
Moj zgled je Janez Cagliero. Don Bosko mu je še zelo mlademu zaupal vodenje sobratov v Patagoniji in poslanstvo, ki ga je opravljal z zaupanjem v Boga in v popolni pokorščini don Boskovi karizmi.
Misijonsko življenje pomeni predvsem evangelizacija in pastoralna gorečnost za duše. Se čutiš pripravljenega za to polje?
V tem se čutim precej pripravljen. Imel sem primeren čas razločevanja in oblikovanja v zadnjih osmih letih svoje začetne formacije. Zdaj sem tudi na misijonskem tečaju pred podelitvijo misijonskega križa. Vse to mi daje primeren čas za razmišljanje in pripravo na poslanstvo, ki mi ga je zaupal Bog.
Kaj še želiš sporočiti sobratom ali mladim?
Sobratom: misijonsko življenje je lepo in sladko. Treba je le premagati lastne strahove in ga objeti, sploh ko slišiš klic Boga, ki te kliče. In mladim: ne bojte se, toliko mladih je še, ki vas čakajo na različnih vogalih salezijanskega sveta. Pojdite preko svojih meja, za katere mislite, da vas omejujejo, in delajte za Gospoda v misijonih.
ANS; foto: J. Suhoveršnik
