V korak z mladimi.

Dijaki v salezijansko poslanstvo prinašajo novo svežino

Kratek pogovor z Nejcem Kastelicem in Gregorjem Markelcem, vzgojiteljema v dijaškem domu na Rakovniku

Nejc, lansko leto si z Janezom Krncem kot vzgojitelj »zaoral ledino« v dijaškem domu na Rakovniku. Kako pestro je v domu letos?

Naš dijaški dom je enota dijaškega doma Janeza Boska Želimlje in deluje drugo leto. Na Rakovniku letos biva 25 dijakov in dijakinj, ki so si izbrali najrazličnejše šole po celi Ljubljani. Več kot polovica jih obiskuje Konzervatorij za glasbo in balet, drugi pa se učijo lesarstva, elektronike, računalništva, strojništva, zdravstva, frizerstva in oblikovanja. Glede na to morava z Gregorjem vsak dan spremljati kar 25 različnih urnikov.

A vendarle se dijaki v dijaškem domu držijo nekega osnovnega urnika?

Dopoldne o domu vlada tišina, mogoče se kakšen »guli« matematiko v sobi ali vadi violino, večinoma pa so dijaki v šoli. Popoldne pa se po domu slišijo glasovi različnih inštrumentov, glasba iz tega in onega zvočnika, tako da v domu postane pravo veselje. Poleg učenja se skupaj zberemo pri obrokih, pri igri in večerni molitvi. Dijaki se lahko posebej sprostijo v salezijanskem mladinskem centru Rakovnik, kakšen pa rad tudi kaj naredi – zato je trava pokošena in listje pograbljeno. Dijaki se udeležijo tudi kakšnega dogodka, ki ga organizirajo v matičnem dijaškem domu v Želimljem. Načrtujemo tudi, da povabimo želimeljske dijake k nam na Rakovnik, v našo 9. vzgojno skupino.

Gregor, začel si novo obdobje svojega salezijanskega oblikovanja. Vzgojno prakso opravljaš v dijaškem domu. Kakšni so občutki, misli in dejanja prvega meseca?

Predstojnik mi je po listu pokorščine zaupal delo vzgojitelja v dijaškem domu. Najprej sem se tega kar malo bal, saj sem neizkušen in nisem vedel, kaj naj pričakujem. Ko pa sem se avgusta preselil v dijaški dom, sem komaj čakal, da pridejo dijaki.

Uradno sem nočni vzgojitelj. Moje glavne naloge so, da jih »dam« zvečer spat in da jih zjutraj zbudim. Kakšnega je potrebno zbuditi tudi popoldne, ko utrujen pride iz šole in ga z drugimi povabiti na kakšno igro ali na sprehod. Z njimi se trudim graditi dom, da bi se počutili kot doma. Mlade občudujem, ker je med njimi veliko dobrih in ambicioznih glasbenikov, predvsem pa mi je všeč, da želijo iz sebe nekaj narediti in da hočejo dobro izobrazbo in vzgojo.

Na Rakovnik zdaj gledaš drugače?

Dijaki na Rakovnik prinašajo novo svežino in novo obliko salezijanskega poslanstva.

Morda vas zanima tudi