V torek, 14. maja, smo don Boska sprejeli v dolenjski prestolnici. Gostila ga je župnija Šmihel, kjer že peto leto deluje skupnost hčera Marije Pomočnice.
Vsemu Novemu mestu je ob 16.00 uri don Boskov prihod naznanjalo pritrkavanje zvonov cerkve sv. Mihaela. Sprejem na ploščadi pred cerkvijo je s plapolanjem pisanih zastavic z don Boskovo podobo tudi mimoidočim naznanjal vesel dogodek obiska ljubljenega očeta in učitelja mladih. Pozdravil ga je predsednik župnijskega pastoralnega sveta, nekateri otroci so recitirali pesmi, ki govorijo o don Boskovem življenju in poslanstvu.
Mladi so očetu zapeli nekaj ubranih pesmi v pozdrav. V cerkvi je domači župnik Igor Stepan izrekel don Bosku toplo dobrodošlico in tako so se začeli vrstiti še drugi pozdravi od najmlajših iz Petrovega vrtca na Otočcu in njihovih družin do učiteljev, vzgojiteljev, katehistinj in katehistov, ki so v molitvi ob njem premišljevali o daru, ki ga je prejel od Boga in je še vedno navdih in znamenje upanja za mnoge. Veroučenci so med tem na dvorišču sredi igre in druženja spoznavali don Boskovo temeljno prepričanje, da človekovo življenje in življenje Cerkve najde sredi razburkanega morja samo ob Mariji in Evharistiji svoj varen pristan in zavetje. S tem so se pripravili na šmarnice, pri katerih letos vsak večer spoznajo nov prizor iz don Boskovega življenja. Večerno slovesno sveto mašo je daroval novomeški škof msgr. Andrej Glavan. V nagovoru podčrtal don Boskovo preroško poslanstvo za njegov in tudi za sedanji čas.
Salezijanski inšpektor g. Janez Potočnik je ob koncu sv. maše s svojim priznanjem mladim, ki so bili pobudniki don Boskovega obiska v Novem mestu, uvedel večer v posebno ozračje srečanja med mladimi in njihovim očetom don Boskom. Ob njem jim sta se nato zvrstili še skupini neokatehumenov in prenove v Duhu.
Jutro, polno pomladne sončne svežine, je že ob 6. uri privabilo k don Bosku ljudi, ki so se želeli z njim srečati že pred odhodom v službo. Celo šolarji so znova prišli k njemu in nato s šolskimi torbami na ramah odhiteli dalje po poti dolžnosti, saj so se od očeta naučili, da so prav dolžnosti hkrati tudi pot svetosti. Ob 9.30 so v cerkvi zadonele pete litanije Matere Božje in razpoložile srca vernikov, ki so od daleč in blizu prišli k zaključni sveti maši. Predstojnica sester hčera Marije Pomočnice, s. Damjana Tramte je v uvodu v sv. mašo poudarila don Boskovo veliko delavnost in ustvarjalnost, ki je daleč presegala zgolj človeške moči in njegovo globoko zaupanje v Božjo Previdnost. Hkrati je svetnikovi priprošnji izročila našo pot vere, ki naj tudi v nas prebuja neomajno zaupanja v Boga. Množica ljudi je po sveti maši hotela še poslednjič od blizu spregovoriti don Bosku na srce in odhajala potolažena v zavesti, da bodo njihove prošnje in zahvale zapisane na številnih lističih poslej navdih za molitev sestrske skupnosti, ki z don Boskovim srcem ostaja v Šmihelu.
s. Brigita Zelič
Foto: Marko Suhoveršnik
Naslednja postaja na poti romanja: Ptuj