V korak z mladimi.

Don Boskova bazilika v Rimu

V večnem mestu, v ulici Via Tuscolana, stoji mogočno svetišče, posvečeno sv. Janezu Bosku. Baziliko je v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja zgradil znani sicilijanski arhitekt Gaetano Rapisardi. Zmagal je na natečaju, ki ga je v imenu salezijancev razpisala papeška komisija za sakralno umetnost.

12. septembra 1952 je temeljni kamen nove stavbe položil kardinal vikar Clemente Micara, dejanska dela pa so se začela približno leto kasneje. Cerkev so svojemu namenu predali 2. maja 1959 s slovesno posvetitvijo kardinala Benedetta Aloisia Maselle, zaščitnika salezijanske družbe. Vendar pa je bilo treba dokončati še velik del notranjosti in stavba je bila po prvotnih načrtih dokončana šele leta 1964.

Dan po posvetitvi, 3. maja, je sam papež Janez XXIII. obiskal novo cerkev, da bi molil pred urno turinskega svetnika, ki mu je bilo svetišče posvečeno in so jo za to priložnost prenesli iz Turina v Rim.

Cerkev je 7. novembra 1953 z dekretom kardinala vikarja Clementeja Micare postala župnijsko središče, zaupano salezijancem, ki so lastniki cerkve.

Papež Pavel VI. jo je z apostolsko konstitucijo Romana haec sedes z dne 5. februarja 1965 povzdignil v kardinalsko z naslovom cerkev sv. Janeza Boska na Via Tuscolana, 20. novembra pa jo je povišal v malo baziliko z apostolsko pismo Adulescentium patris.

Bazilika navzven deluje kompaktna celota, nad katero se dvigata dve kupoli. Večja – z arhitekturno izbiro, ki je že vključevala usmeritve drugega vatikanskega zbora – ni tista nad prezbiterijem, temveč nad cerkveno ladjo: s premerom približno 40 metrov je tretja največja kupola v Rimu, takoj za kupolo na Panteonu in baziliki sv. Petra.

Pročelje krasi velik relief, delo Artura Dazzija, in prikazuje svetega Janeza Boska v nebeški slavi. Pod njim stoji šest marmornih kipov: sv. Frančišek Saleški in Jožef Cafasso, papeža Pij IX. (ki je potrdil salezijanske konstitucije in salezijansko družbo ter postal prvi član Zveze salezijancev sotrudnikov) in Pij XI. (ki je don Boska razglasil za blaženega in svetega) ter nadangela Mihael in Gabrijel. Dva lika angelov se pojavljata tudi na bronastih vratih – skupaj z drugimi motivi. Like angelov najdemo po vsej baziliki in so izraz don Boskove velike pobožnosti do angela varuha. Upodobljeni so tudi v stranskih oltarjih, reliefih, vitražih, kot kipi. Kar 15 jih je v velikem mozaiku sv. Janeza Boska v slavi, delo Giovannija Brancaccia, ki služi kot oltarna slika.

Zunaj izstopata dva simetrična zvonika, na enem od katerih so nameščeni zvonovi, rezultat enega samega ulivanja v livarni Colbachini v kraju Bassano del Grappa leta 1957. Gre za enega največjih sklopov zvonov v italijanski prestolnici, tako po številu zvonov, kot tudi po tonaliteti.

Notranjost cerkve ima tloris bazilike s tremi ladjami, ločenimi s stebri, in transeptom. Osrednjo ladjo osvetljuje velika kupola, stranske ladje pa osvetljuje 32 velikih lestencev iz zlata in muranskega stekla, ročno izdelanih s cvetličnimi in angelskimi motivi. Bronaste plošče križevega pota, avtorja Venanza Crocettija, so vstavljene v stebre, ki ločujejo ladje.

Notranjost obeh kupol je okrašena z mozaiki: manjša kupola prikazuje različne krščanske simbole, ki se izmenjujejo z latinskimi zapisi; v veliki kupoli pa predstavljajo nekatere don Boskove najpomembnejše sanje.

Cerkev je nato bogato okrašena s polikromiranimi vitraži, ki ustvarjajo poseben scenski učinek. Glavni vitraži se nahajajo v bobnih obeh kupol: vitraži večje kupole ponazarjajo zgodbe iz Svetega pisma; vitraži manjše pa sedem zakramentov in dela usmiljenja.

ANS

Morda vas zanima tudi