V vseh tegobah se je don Bosko zatekal k pobožnosti do presvete Device Marije, ki jo je vsa skupnost še posebno slavila v mesecu maju. Od njegovih večernih nagovorov nam Kronika ohranja samo »besedo za lahko noč« za 30. maj [1865], ki pa je izredno pomembna.
Videl sem veličasten in lepo okrašen oltar, posvečen Mariji. Videl sem vse fante Oratorija, kako so se mu v procesiji bližali. Prepevali so pesmi v čast nebeški Devici, vendar ne vsi enako, čeprav so peli iste pesmi. Eni so prepevali zares lepo po taktu, nekateri glasno, drugi bolj pritajeno. Drugi so prepevali s svojimi grdimi, hripavimi glasovi, tretji razglašeno, spet drugi so šli naprej molče, zehali so in zdelo se mi je, da jim je dolgčas. Nekateri so se med seboj suvali in se smejali. Vsi so nosili darove za Marijo. Vsi so imeli v rokah šopek cvetlic, eni velikega, drugi manjšega, vsak drugačnega. Eni so nosili šopek iz vrtnic, drugi iz nageljnov, tretji iz vijolic … Nekateri so prinašali zelo čudne darove: prašičjo glavo, mačka, krožnik krastač pa spet zajca, jagenjčka in še veliko drugega.
Pred oltarjem je stal prekrasen mladenič, ki je imel, če si ga natančno pogledal, na ramah peruti. Verjetno je bil angel varuh oratorija, ki je sprejemal darove, ki so jih prinašali fantje.
Prvi so prinesli prekrasne šopke cvetlic in angel jih je brez besede polagal na oltar. Mnogi so jih sami položili tja. On jih je pogledal, razvezal šopek, vrgel stran gnile cvetlice, šopek spet spel in položil na oltar. Nekateri so imeli v svojih šopkih cvetlice brez vonja, kot so dalije, kamelije … Angel je odstranil tudi te, ker Marija noče videza, temveč resničnost.
Ko je angel spet povezal šopke, jih je podaril presveti Devici. Mnogi so prinesli med cvetlicami tudi trnje, veliko ali malo, nekateri žeblje in angel je vse to odstranil.
Končno je prišel še tisti, ki je prinesel prašička. Angel mu rekel: »Kako si upaš kaj takega darovati Mariji? Ali veš, kaj pomeni prašiček? Pomeni grdo gnusobo, nečistost! Marija, ki je vsa čista, ne more prenašati tega greha. Odstrani se, ker nisi vreden, da stojiš tukaj pred njo.«
Prišli so še drugi, ki so nosili mačka, in angel jim je rekel: »Kako, tudi vi si drznete Mariji prinesti tak dar? Veste, kaj pomeni maček? Pomeni tatvino in to hočete darovati Mariji? Tatovi so tisti, ki kradejo stvari, denar, knjige tovarišem, tisti, ki kradejo jedi v oratoriju, ki namenoma trgajo obleko, ki zapravljajo denar svojih staršev s tem, da se ne učijo.« Vse te je postavil ob stran.
Prišli so fantje, ki so nosili krožnik s krastačami, in angel je užaljen dejal: »Krastače pomenijo gnusne grehe pohujšanja in vi si upate prečisti Devici darovati take stvari? Pojdite stran in izginite z drugimi nevrednimi.« Vsi zmedeni so se umaknili.
Nekateri so prihajali z nožem, zabodenim v srce. Nož je pomenil božje rope. Angel jim je dejal: »Ali ne vidite, da nosite smrt v duši? Če ste še pri življenju, je to posebna Božja milost, sicer bi bili že pogubljeni. Za božjo voljo, odstranite ta nož!« Tudi te je angel odpravil. Počasi so se približali vsi preostali fantje. Nekateri so darovali jagnjeta, zajce, ribe, orehe, grozdje … Angel je vse sprejel in položil na oltar. Ko je tako razdelil fante na dobre in slabe, je tiste, katerih darove je Devica Marija sprejela, razporedil pred oltarjem. Tiste pa, ki jih je poslal stran, in teh je bilo na mojo veliko žalost zelo veliko, je pustil zadaj. Tedaj sta se na obeh straneh oltarja prikazala še dva angela, ki sta nosila dve predragoceni košari, polni čudovito lepih vencev iz nadvse lepih vrtnic. To pravzaprav niso zemeljske vrtnice, temveč kot umetne, znamenje nesmrtnosti.
Angel varuh je vzel vse tiste vence in jih drugega za drugim položil na glave fantom, ki so stali pred oltarjem. Venci so bili eni večji, drugi manjši, vendar vsi čudovito lepi. Med fanti pa niso bili samo sedanji gojenci, temveč tudi taki, ki jih nisem nikdar videl. In sedaj se je pripetilo nekaj čudovitega. Med njimi so bili fantje, tako grdi, da je človeka kar pretreslo od groze. Toda prav ti so dobili najlepše vence, znamenje, da je namesto zunanje lepote v notranjosti vladala neizmerna čednost čistosti. Veliko se jih je odlikovalo v krepostih, pokorščini, ponižnosti, ljubezni do Boga in prejeli so lep venec sorazmerno s krepostjo. Angel jim je dejal: »Marija vas je danes hotela ovenčati s tako lepimi vrtnicami. Poskrbite, da vam jih ne bodo odvzeli. Na tri načine boste v tem uspeli: s ponižnostjo, pokorščino, čistostjo. Tri čednosti, ki vas bodo naredile prijetne Mariji in zaradi katerih boste nekoč prejeli neizmerno dragocenejši venec.
Tedaj so fantje začeli pred oltarjem prepevati »Zdrava, morska zvezda«. Med petjem prve kitice so se v procesiji oddaljevali, kakor so prišli. Zatem so zapeli »Častite Marijo, človeški jeziki«, in to tako glasno, da sem se začudil. Sledil sem jim še nekaj časa, potem sem se pa vrnil, da bi videl fante, ki jih je angel postavil ob stran, vendar jih nisem več videl.
Dragi moji, dobro vem, katere izmed vas je angel ovenčal in katere je spodil. Vsakemu bom vse povedal, da se boste potrudili nositi Mariji tiste darove, ki se jih ona veseli. Naj vam povem nekaj misli.
Prva: vsi fantje so nosili nebeški Devici cvetlice, različnih vrst, toda dobro si zapomnite, da so skoraj vsi, eni več drugi manj, med cvetlicami imeli trnje. Razmišljal sem, kaj naj bi to pomenilo, in sem prišel do sklepa, da pomenijo nepokorščino. Imeti pri sebi denar in ga ne hoteti izročiti prefektu, prositi dovoljenje, da bi kam šel, in potem iti drugam, iti v šolo pozneje, ko so drugi že zbrani, pripravljati na skrivaj pojedine, hoditi v spalnico k drugim, ko je to strogo prepovedano, pa naj bi imeli še toliko razlogov za to, netočno vstajanje zjutraj, opuščanje predpisanih pobožnih vaj, klepetanje, ko je čas za tišino, kupovanje knjig brez dovoljenja, odpošiljanje pisem na svojo roko ali dobivanje pisem po drugih, kupovanje in prodajanje stvari, to so trni.
Nekateri me bodo vprašali, ali je greh, če kršijo pravila hiše. Resno sem razmišljal o tej stvari in vam odgovarjam z dà. Ne rečem, da je to velik ali majhen greh, greh pa vsekakor je. Pa bo kdo rekel, da med Božjimi zapovedmi ni nobene, ki bi prepovedovala kršiti hišna pravila. Toda med Božjimi zapovedmi je tudi Spoštuj očeta in mater. Ali veste, kaj hočejo povedati besede očeta in mater? Veljajo tudi za njihove namestnike. Ali ni v Svetem pismu zapisano: »Pokoravajte se svojim predpostavljenim«? Če morate vi ubogati, potem je jasno, da morajo oni ukazovati. To je tudi izvor hišnega pravilnika oratorija in iz tega se vidi, ali nas obvezuje ali ne.
Druga misel: Nekateri so nosili v svojih šopkih žeblje, žeblje, ki bi mogli pribiti na križ Jezusa Kristusa. Začenja se vedno z majhnimi stvarmi, potem pa pridejo na vrsto velike. Eden hoče denar zato, da bi ustregel svojim muham in da bi ga lahko porabil po svoji volji. Denarja ne izroči, potem začne mešetariti s knjigami in krasti predmete in denar tovarišem. Drugi hoče zadostiti poželenju po jedi, pijači, potem še kaj drugega, in končno je tu greh. Tako so se v šopkih znašli žeblji in tako so križali dobrega Jezusa. Apostol pravi, da grehi znova križajo Odrešenika, znova križajo Božjega Sina.
Tretja misel: Veliko fantov je imelo med svežimi cvetlicami tudi gnile in take brez vonja. To so dobra dela, ki pa so storjena v smrtnem grehu, dela, ki nič ne večajo zasluženja. Cvetlice brez vonja so dobra dela, ki smo jih storili iz ozira na ljudi, iz stremuštva, zato da bi ugajali učiteljem in mojstrom. Angel jih je karal in jim očital predrznost, da so ji prinašali tako cvetje. Pošiljal jih je nazaj, naj znova povijejo svoj šopek. Oddaljili so se, razvezali šopek, odstranili neprimerne cvetlice, ga ponovno zvezali in ga prinesli pred oltar, kjer jih je angel sprejel in jih položil na mizo.
V teh sanjah sem videl vse, kar je in kar bo iz mojih fantov. Mnogim sem to že povedal, drugim pa še bom. Prizadevajte si, da bo nebeška Devica od vas vedno prejemala cvetlice, ki jih ne bo treba nikdar zavrniti.
Biografski spomini sv. Janeza Boska, VIII, 95-97
