Na vseh avtobusnih postajališčih v Limi, glavnem mestu Peruja, lahko srečaš brata iz Venezuele, utrujenega, lačnega, z odsotnim pogledom in brez prihodnosti. Prvo novinarjevo vprašanje tem mladim, ki so zapustili Venezuelo, je klišejsko: »Zakaj si prišel v Limo?« »Da bom lahko živel, jedel in delal v miru,« je vedno isti odgovor.
»V Venezueli ni več prihodnosti«, pravi Roque Díaz. »Zelo težko je preživeti,« doda Ilich Márquez. Podobne žalostne zgodbe in grenka pričevanja se ponavljajo. Salezijanci v Peruju niso potisnili glave v pesek. Ob vzdihih tisočih Venezuelcev skušajo pomagati.
Eksodus mednarodnih razsežnosti je v Peru pripeljal več kot 350.000 Venezuelcev. Po podatkih Mednarodne organizacije za begunce je v zadnjih mesecih v Peru pribežalo največ vsaj srednješolsko izobraženih mladih med 18. in 34. letom starosti.
»Vzpostavitev pastorale beguncev, ki v našem poslanstvu še ni vzpostavljena«, je ena izmed konkretnih smernic iz srečanja v ekvadorskem Quitu avgusta 2018 na temo »Izziv mladinskih mobilizacij v Ameriki«.
Salezijanci v Peruju so slišali glas venezuelskih bratov in 24. avgusta odprli prvo veliko ustanovo za tisoče beguncev. Nekdanja formacijska ustanova Magdalena del Mar, preimenovana v »Casa Don Bosco«, postaja zatočišče za Venezuelce. Poslanstvo je odobrila tudi škofovska konferenca, pomoč so ponudili salezijanska založba, perujska Banka za hrano in italijanska ustanova Fondazione Don Bosco.
Filippo Grandi (UNHCR), visoki predstavnik Združenih narodov za begunce in generalni direktor Mednarodne organizacije za begunce, William Lacy Swing, sta zahtevala večjo podporo mednarodne skupnosti državam v regiji, saj se hitro povečuje število beguncev in pribežnikov iz Venezuele. Kriku venezuelskih bratov so prisluhnili don Boskovi sinovi v Peruju, tudi sami sinovi migrantov.
Povzeto po ANS; foto Casa Don Bosco Magdalena