V sklopu misijonskega tedna pred slovesnostjo 100. obletnice posvetitve cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku je župnijska organizacijska skupina za misijon v torek, 21. maja 2024, pripravila neobičajen, a še kako dobrodošel pogovorni večer z glasbenikom Magnificom in salezijanskim duhovnikom Klemenom Balažičem, ki ga je povezoval filmski režiser Jernej Kastelec.
Izzivalni in za nekatere sporni naslov večera »Gospod, težko sem ponižen« je napolnil svetišče Marije Pomočnice do zadnjega kotička. Več kot 800 udeležencev je napolnil z globokim sporočilom spoštovanja, življenjskih vprašanj in iskanja odgovorov.
»Odličen pogovor med Magnificom in duhovnikom Klemenom Balažičem: iskriv, spoštljiv, z veliko vsebine, na trenutke tudi ganljiv.«
Aleš Čerin
Tako kot ni manjkala pesem ni manjkala niti molitev za upanje, medsebojno povezovanje in spoštovanje. Seveda jezik pogovora ni bil cerkveni jezik, ki ga mnogi več ne razumejo.
Med mnogimi temami pogovora izpostavimo le nekatere. Po mnenju Klemena Balažiča je uspeh za duhovnika, da je kljub duhovni puščavi še potreben in koristen, saj se porajajo oaze majhnih skupin, ki si želijo globine. Zato se ne boji prihodnosti Cerkve.
»Srečanje dveh svetov, ki nista tako vsaksebi kot se zdi. Zelo se je potrudila in navdušila ekipa Magnifico! Klemen Balažič pa je bil kot Pavel na Aeropagu. Izjemen.«
Barbara Kastelec
Na srečanju je bila tudi Magnificova žena Barbara Pešut, ki so ji malo po poroki diagnosticirali multiplo sklerozo. Magnifico je priznal, da je bilo na začetku zelo težko, a je danes vesel in pomirjen v svoji zvestobi in njene bolezni niti ne opazi več. Samo najbližji so lahko slišali tih Barbarin glas, ko je moderator Jernej Magnifica spraševal, kaj ga je držalo pokonci. »Ljubezen, ljubezen,« je šepetala.
Magnifico ne zna moliti molitev, saj ga tega ni nihče naučil. Trenutke stisk preživi v studiu in le igra. Klemen je ob tem dodal: »Glasba je sicer božanska govorica. Molitev pa je vstopanje v dialog. Z molitvijo smo v odnosu z nekom, ki nas presega in ljubi.«
Salezijanec Klemen Balažič, ki dobro pozna sceno mladih iskalcev, je s svojim pričevanjem podajal katekizem na cerkvi odtujenemu človeku razumljiv, preprost in neposreden način. Tudi Robert Pešut je razkril svojo bogoiskateljstvo na sebi lasten način, v humornem načinu in s svojo umetniško dušo.
Največ pa šteje, da je rakovniška vzgojno-pastoralna skupnost odprla vrata svojega doma sprejela tako vernike kot iskalce, drugače misleče in radovedneže od vsepovsod. Vsekakor gre za izjemno novost odpiranja kristjanov sodobni družbi, iskanja novih poti pričevanja vere in uresničevanja dialoga v današnjem svetu. Brez dvoma se je Božja navzočnost veselila vseh svojih otrok, ki so se srečali pod plaščem Marije Pomočnice na Rakovniku.
