6. aprila 2020 so na Trsteniku k večnemu počitku položili rajnega salezijanskega duhovnika Jožeta Vidica. Najprej so se od njega pred vhodom poslovili sobratje skupnosti, nato pa je sledil pogreb v ožjem družinskem krogu, ki ga je vodil salezijanski inšpektor Marko Košnik. Ob slovesu je imel nagovor, ki ga povzemamo v nadaljevanju.
Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Odprl je usta in jih učil:
»Blagor ubogim v duhu,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor žalostnim,
kajti potolaženi bodo.
Blagor krotkim,
kajti deželo bodo podedovali.
Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,
kajti nasičeni bodo.
Blagor usmiljenim,
kajti usmiljenje bodo dosegli.
Blagor čistim v srcu,
kajti Boga bodo gledali.
Blagor tistim, ki delajo za mir,
kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,
kajti njihovo je nebeško kraljestvo.
Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.« (Mt 5,1–12)
Ob zlati maši je rajni sobrat Jože Vidic zapisal: »Vseh petdeset let življenja moje duhovništva je bilo delo z mladimi in za mlade. Biti z njimi in med njimi, da jih srečujemo v njihovem življenju, da poznamo njihov svet, da ljubimo njihov svet, da jih spodbujamo, da bi v sebi prebudili čut za Boga, da bi jih navduševali živeti za visoke cilje.«
Njegova gora blagrov so bili mladi. Ta gora je bila preljuba Uskovnica. Ne gre za kraj, za tisti košček pod Triglavom, ali za tisto kočo, ki jo je ohranil v spominu, kakršna je bila pred požarom in za katero je potrošil toliko življenjskih moči. Gre za Jezusove blagre svobode in ljubezni, ki jih je po Kristusovem naročilu lahko oznanjal tolikim in tolikim generacijam mladih. Njegova gora blagrov je bila Cerknica. Tudi ne gre le za župnijo ali za mladinski center ali kak omejen teritorij, ampak gre za gorečnost in apostolski ogenj, ki ga je širil med ljudi, kjer ni poznal razlik, najraje je imel tiste oddaljene, mlade v stiski in potrebi. Iz te gore blagrov je z Jezusovim pogledom pred seboj zrl nepregledno neobdelano polje, ki čaka na pridne delavce. Videl je množico iščočih in omahujočih v veri in jim kazal, da so blagri edina in resnična pot, ki vodi v življenje.
Tudi njegovo življenje, on sam je bil gora blagrov.
Blagor uboštva v duhu živi v trdni in neomajni pokorščini Bogu in predstojnikom.
Blagor žalostnim doživlja v pastoralni nemoči, ko je bil dokončno odtrgan od mladih in je močno občutil samoto starosti.
Blagor krotkim pomeni zanj brusiti svoj kolerični značaj in ga preoblikovati v milino, toplino in dobroto, ki ji ni para.
Blagor usmiljenim je vodilo njegovega duhovniškega življenja, ki vsakemu grešniku ponuja Božje usmiljenje po spovedi in Božjo moč po evharistiji.
Blagor čistim v srcu je njegova posvetitev mladim, optimizem, don Boskovo veselje, ki mlade navduši za visoke ideale dobrote in svetosti.
Blagor tistim, ki delajo za mir, pomeni zanj živeti v premočrtnem zavzemanju za evangeljsko pravičnost in Božje kraljestvo, ki najprej vidi ubogega in pomoči potrebnega posameznika.
Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani in kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, izkuša v največjih stiskah življenja, v osebnem doživljanju mnogih nasprotovanj, ponižanj in zaničevanj ter lažnivih obtožb.
Veselite se in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko, danes postaja resničnost, kot sad ljubezni in zvestobe Bogu, vztrajnosti in gorečnosti v poklicu, predanosti in veselega izgorevanja za mlade.
Spoštovani! To je pot blagrov našega sobrata Jožeta Vidica. Molimo za zanj, da ga Gospod sprejme v kraljestvo blagrov in ga posadi za svojo mizo miru sreče in veselja. Naj bo blažena njegova večnost ob Mariji Pomočnici, sv. Janezu Bosku, in tudi njegovem bratu Janezu, ki je kot šentrupertski župnik skupaj z njim prav tako izgoreval z mlade. Naj nam pri Bogu izprosi pri Bogu takih gorečih salezijancev, kot je bil on sam.
Živimo v času epidemije koronavirusa, ki nam je preprečila, da bi v normalnih okoliščinah obhajali pogreb našega rajnega sobrata Jožeta. Pogreb je potekal v ožjem krogu. Najprej se je od rajnega sobrata poslovila trsteniška skupnost, kjer je Jože živel zadnji dve leti. Ravnatelju Blažu, vikarju Mirku, ki ima še posebno skrb za ostarele sobrate, in vsem sobratom te skupnosti se iskreno zahvaljujem za vse, kar ste storili za rajnega sobrata Jožeta. Hvala vama za vso skrb in vsako gesto bratske ljubezni. Zahvaljujem se vsem drugim; hvala vam za neštevilne zapise na družbenih omrežjih, za mnoge izraze sožalja in slovesa, v katerih ste izrazili svojo hvaležnost, podobo in veličino rajnega salezijanca Jožeta. V njegovem imenu vas prosim, da Jožetu odpustite vse, kar je mogoče v svoji človeški slabosti zagrešil v odnosu do vas. Vsem sorodnikom izražam svoje sočutje s prošnjo, da rajnega Jožeta spremljate z molitvijo, darujete zanj dar za sv. mašo in ga priporočate Božjemu usmiljenju in ljubezni. V skupnosti bomo opravili zanj sv. maše, še zlasti pa se ga bomo spominjali ob obletnici njegove smrti in 1. februarja, ko se sobratje spominjamo vseh naših rajnih sobratov salezijancev.
Marko Košnik, inšpektor
Na dan pogreba, 6. aprila 2020
