V januarski številki biltena Cagliero11, ki ga izdaja salezijanski misijonski sektor pri vrhovnem vodstvu salezijanske družbe za salezijanske skupnosti in prijatelje salezijanskih misijonov, se predstavljata vietnamska misijonarja v Sloveniji, Jožef Nguyen Hau Duc in Vinko Le Thanh Trung.
Kaj ti je najbolj všeč v Sloveniji in pri Slovencih?
Jožef: V Sloveniji so mi najbolj všeč ljudje. Tukajšnji ljudje so odprti, prijateljski, skrbni in prijazni, zlasti sobratje salezijanci. Na začetku, ko sem prispel sem, mi je bilo vse tuje, vendar so me potrpežljivo vodili, me imeli radi in skrbeli zame, da sem se lahko dobro vključil. Postali so moji vzorniki in misijonarji.
Vinko: Slovenija je majhna država v srednji Evropi, vendar je obdarjena s številnimi čudovitimi pokrajinami, jezeri, spektakularnimi predeli, zgodovinskimi znamenitostmi in tako naprej. To me zanima in všeč mi je narava. Slovenci so odprti in ustrežljivi, zlasti mladi so zelo aktivni in prijazni. Zaradi tega se ob srečanjih, pogovorih in delu z njimi počutim domače in udobno.
Kakšna je največja razlika med Vietnamom in Slovenijo glede na salezijanski način dela?
Jožef: Mislim da vloga salezijancev v vzgojnih programih. V večini mladinskih programov so slovenski salezijanci bolj podporniki in spremljevalci kot animatorji. V Vietnamu pa salezijanci delujejo kot vodje in imajo ključno vlogo pri večini programov.
Vinko: Največja razlika med Vietnamom in Slovenijo je v načinu vzgoje. Slovenski salezijanci mladim pustijo pobude in dejavnosti, v Vietnamu pa so bolj pozorni na to, da mladim pomagajo živeti življenje žrtvovanja in služenja. Poleg številnih dejavnosti za mlade salezijanci v Vietnamu močno poudarjajo tudi molitev in vsakodnevno sveto mašo. Tudi zato je v Vietnamu še vedno veliko poklicev in mnogi mladi želijo postati redovniki ali semeniščniki v škofiji.
Kaj vam je v največjo pomoč pri vključevanju in rasti v slovenski salezijanski stvarnosti?
Jožef: Zame je najpomembnejša ponižnost in preprostost, da sem spet kot otrok, da sem se pripravljen učiti, sprejeti in postati del slovenske salezijanske družine.
Vinko: Potrebujem skupnost sobratov, ki nenehno molijo, spoštujejo, delijo in živijo bratsko ljubezen z drugimi. Če bo to prisotno, verjamem, da bodo vsi sobratje povezani in bodo živeli v istem duhu kot don Bosko.
Jožef se je slovenskim bralcem Don Boska že predstavil, Vinka pa boste lahko spoznali v naslednji, januarski številki.