V Argentini se je v Očetovo hišo vrnil salezijanski duhovnik in slovenski rojak Jure Langus. Umrl je 10. maja v železniški nesreči v Bernalu (Buenos Aires).
Jure Langus se je rodil 12. marca 1939 v Ljubljani. Bil je najmlajši, deseti otrok v družini. Očeta Jožeta so ubili komunisti leta 1945 (se ne ve, kako, in tudi ne, kje je pokopan); mama Antonija Oman se je s štirimi najmlajšimi otroki odpravila v begunstvo čez Ljubelj. Takrat je Jure imel šest let. Štiri leta so živeli v taboriščih v Vetrinju, Spitalu, Senegaliji in Barleti. Končno so iz Nemčije z ladjo G. Stewart prišli v Argentino.
Ustalili so se v okrožju San Martín v Buenos Airesu. Podobno kot don Bosko je imel Jure v svoji mladosti ‘sanje’, ki so ga vabile v duhovni poklic: »Še vedno se živo spominjam časa in kraja, ko sem prvič začutil, da želim biti duhovnik. Mama me je poslala po mleko v trgovino, mislim, da se je imenovala ‘Armor’, v center San Martina. Naenkrat je prišlo iz mojega srca: ‘Želim biti duhovnik.’ Šel sem v župnijsko cerkev, ki je bila pol ure stran in molil. Ne spomnim se vsega, kar sem rekel Jezusu. Vem pa, da sem to večkrat ponovil.« Po posredovanju g. Mernika je mama Jureta in Primoža (ki je postal škofijski duhovnik) poslala v salezijanski zavod Maria Auxiliadora v Bernal.
Leta 1956 so se ‘sanje’ uresničile, ko je vstopil v salezijanski noviciat v Morónu in ga zaključil z izpovedjo prvih redovnih zaobljub 31. januarja 1957. Med letoma 1957 in 1959 je študiral filozofijo v Bernalu, vzgojno prakso je opravljal tri leta, dve v Bernalu in eno v kraju General Pirán (1962). Povsod je poučeval v šoli. Leta 1963 je začel študij teologije na Inštitutu Villada v Córdobi in ga okronal z duhovniškim posvečenjem 13. avgusta 1966. Poleg učiteljske izobrazbe si je pridobil tudi diplomo iz pedagoških znanosti na Universidad Argentina John F. Kennedy leta 1975. Govoril je pet jezikov. Salezijanski in duhovniški poklic je opravljal v več salezijanskih ustanovah provinc Buenos Aires in La Pampa. Dejavno je sodeloval pri mladinski pastorali in objavil številne članke v pastoralnih revijah ter knjige. V slovenščini imamo prevod njegovih spominov na begunska leta Jurček, deček, ki je pobegnil pred komunisti (2012). Ves čas se je zanimal za dogodke v Sloveniji, z veseljem prejemal Don Boska in se zahvaljeval za Don Boskove e-novice.
Joaquín López Pedrosa, ravnatelj v skupnosti Rio Grande, je ob Juretovi zlati maši 2016 med drugim zapisal: »Predstavitev Jureta Langusa, Jurčka, kot so ga imenovali domači in prijatelji, je nemogoče strniti v par vrstic. Njegovo otroštvo je bilo dramatično in gane vsakega. Kamor koli je prišel, je bil priljubljen in domač. Izobrazil in poglobil se je na mnogih področjih. Njegova strast je bila pedagogika. […] Ko ga je kardinal Raúl Francisco Primatesta daljnega 13. avgusta 1966 posvetil v duhovnika, Jure ni prenehal biti ‘Jurček’. Ohranil je otroško dušo, veselil se je jedi iz daljne Slovenije, ki jih je pripravljala mama in se zahvaljeval očetu, ki ga je blagoslavljal iz nebes. […] V teh 50-ih letih je Jure izkazoval svojo človeškost, Božje sinovstvo in otroškost. Kako tudi ne bi, saj je sin don Boska, očeta in učitelja mladih. Njegovo veselje je bilo med najrevnejšimi otroci, najstniki in mladimi iz revnih predelov, ki se jim je tudi najbolj posvečal.«
Horacio López, tajnik vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja, pa je na dan njegove smrti zapisal: »Imel sem to milost, da sem bil z njim v času praznovanja velikonočnega tridnevja v Mar del Plati [letos] in bil sem presenečen, kako dobro se je držal. Bil je srečen, vesel, poln navdušenja v tem novem obdobju svojega življenja, pomirjen z zgodovino in razpoložljiv za novo službo, ki mu je bila dodeljena v Mar del Plati. Odšel je tako rekoč v pravem trenutku izpolnitve. Žal mi je za tako tragičen in nenaden odhod, toda odšel je sredi polnosti salezijanskega in duhovniškega življenja.«
Vir: maracodigital.net in donboscosur.org
