V korak z mladimi.

Kakšno darilo: čas!

Pismo vikarja vrhovnega predstojnika, januar 2025

Začetek novega leta je v našem bogoslužju razsvetljen s starodavnim blagoslovom, s katerim so izraelski duhovniki blagoslavljali ljudstvo: »Gospod naj te blagoslovi in te varuje. Gospod naj da sijati svoje obličje nad tabo in naj ti bo milostljiv. Gospod naj dvigne svoje obličje nadte in ti podeli mir.«

Vsebina časa

Dragi don Boskovi prijatelji in bralci salezijanskega glasila, smo na začetku novega leta, ko si izrekamo najboljše želje za čas, ki prihaja. Čas, ki prihaja, je darilo, ki vsebuje vse druge darove, v katerih se razvija naše življenje.

Napolnimo torej ta čas z vsebino, ki ga osvetljuje. Ko je Janez Bosko prišel v semenišče v Chieri, ga je prevzela sončna ura, ki še danes izstopa na dvoriščnem zidu. Zapisal je: »Ko sem dvignil oči proti sončni uri, sem zagledal napis: ‘Veselim hitro, žalostnim počasi potekajo ure. ‘Glej,’ sem rekel prijatelju, ‘najin program: bodiva vedno dobre volje in čas nama bo hitro potekal.’« (BiS I 245).

Prva želja, ki si jo izmenjamo, je tista, na katero nas opominja že don Bosko: živite dobro, živite mirno, prenašajte mir na svoje in čas bo imel drugačno vrednost! Vsak trenutek časa je zaklad, ki pa hitro mine. Don Bosko je komentiral: »Trije človekovi sovražniki so: smrt (če te preseneti), čas (ki beži), hudič (ki nastavlja svoje zanke).« (BiS V 559).

Toda ne pozabite, biti srečen ne pomeni neba brez neviht, ceste brez prometnih nesreč, dela brez utrujenosti, odnosov brez razočaranj, priporoča starodavna želja. Biti srečen ne pomeni samo proslavljati uspehov, ampak se učiti iz neuspehov. Biti srečen pomeni spoznati, da je življenje vredno življenja kljub vsem izzivom, nesporazumom in kriznim obdobjem. Je zahvala Bogu vsako jutro za čudež življenja.

Neki modri mož je v svoji delovni sobi hranil ogromno uro z nihalom, ki je vsako uro odbijala s svečano počasnostjo, a tudi z močnim ropotom. »Te to ne moti?« je vprašal učenec.

»Ne,« je odgovoril modrec, »tako sem se vsako uro prisiljen vprašati, kaj sem naredil s časom, ki je pravkar minil.«

Čas je edini neobnovljiv vir. Izrabi se z neverjetno hitrostjo. Vemo, da v času nimamo druge priložnosti. Zato moramo sedaj dati na razpolago vse: ljubezen, dobroto in prijaznost, ki smo jih sposobni. Ker se ne bomo več vrnili na to Zemljo. Z večno tančico obžalovanja globoko v sebi čutimo, da nas bo Nekdo vprašal: »Kaj si naredil s tem časom, ki sem ti ga dal?«

Naše upanje se imenuje Jezus

V novem času, ki smo ga pravkar začeli, so datumi in številke na koledarju konvencionalna znamenja, so znaki in številke, izumljene za merjenje časa. Na prehodu iz starega v novo leto se je zelo malo spremenilo, pa vendar nas dojemanje leta, ki se je izteklo, vedno sili k pregledu. Koliko smo imeli radi? Koliko smo izgubili? Koliko boljši smo postali ali koliko slabši? Čas, ki mineva, nas nikoli ne pusti enakih.

Bogoslužje nas ob zori novega leta na svoj način vabi v pregled. To stori skozi uvodne besede Janezovega evangelija. Besede, ki se morda zdijo težke, a v resnici odražajo globino življenja: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.«

V temelju vseh naših življenj odmeva Beseda, večja od nas. To je razlog, zakaj obstajamo, zakaj svet obstaja, zakaj vse obstaja. Ta Beseda je sam Bog, je Sin, je Jezus. Razlog, zakaj smo bili ustvarjeni, se imenuje Jezus.

On je pravi razlog, zakaj vse obstaja, in v njem lahko razumemo, kar obstaja. Svojega življenja ne bi smeli soditi tako, da ga primerjamo z zgodovino, z njenimi dogodki in miselnostjo. Svojega življenja ne moremo presojati zgolj na podlagi sebe in svojih izkušenj. Naše življenje je razumljivo le, če se približamo Jezusu, v Njem vse dobi smisel, tudi tisto, kar je protislovno in krivično, ki se nam je zgodilo. Če pogledamo Jezusa, razumemo nekaj o sebi. Psalm dobro pove, ko pravi: »V tvoji luči vidimo luč.«

To je način gledanja na čas po Božjem srcu in upamo, da bomo ta novi čas živeli tako. Novo leto prinaša pomembne dogodke in novice za vse nas, za salezijansko družbo in družino, vse v okviru daru jubileja, ki ga doživljamo v Cerkvi. Znotraj duha jubileja se prepustimo upanju, ki je Božja navzočnost v našem življenju.

Prvi mesec tega novega leta, januar, je poln salezijanskih praznovanj, ki vodijo do don Boskovega praznika, zahvaljujemo se Bogu za to dobroto, s katero nam daje vstop v novo leto. Prepustimo torej zadnjo besedo don Bosku in njegovemu izreku, da oblikuje leto 2025: »Sinovi moji, ohranjajte čas in čas vas bo ohranil v večnosti« (BiS XVIII 578).

Stefano Martoglio, vikar vrhovnega predstojnika salezijancev

Morda vas zanima tudi