Salezijanka sotrudnica Blažka Merkac, dolgoletna sodelavka na Salezijanski mladinski pastorali in Mladinskem cehu, se je na spominski dan Marije Pomočnice, 24. julija, poslovila od salezijanske skupnosti ter sodelavcev na Rakovniku in odhaja novim izzivom na proti, a še vedno v salezijanskem duhu. Prizadevnost, iskrenost, ustvarjalnost in salezijanski duh so besede, preko katerih se ji je za vsa leta sodelovanja zahvalil delegat za salezijansko mladinsko pastoralo Boštjan Jamnik. Inšpektor Marko Košnik pa ji je zaželel Marijinega varstva v novem delovnem okolju. Tudi Blažka je nekaj besed namenila sodelavcem in salezijancem:
Tisti, ki ste me spoznali v teh osmih letih in pol, veste, da sem bila vedno direktna in povedala, kaj si mislim. Ko so mi dejali, naj na poslovilnem druženju tudi kaj povem, so dodali, da tako ali tako odhajam in da lahko tudi tokrat povem brez filtra. No, pa bom. 🙂
V teh letih sem se veliko stvari naučila, prejela in doživela, za kar sem res hvaležna. Hvala vam, da sem se lahko od vas učila. Upam, da ste tudi vi kaj prejeli od mene. Hvala vam za vse lepe trenutke, pa tudi tiste težke. Se mi zdi, da smo skupaj rasli in se brusili drug ob drugem.
Najprej hvala tebi, Marko [Košnik], ki si mi davnega leta 2011 dal priložnost in me sprejel v pisarno mladinske pastorale. Hvala Mladinskemu cehu, kjer sem pred leti vstopila v neznan svet, a se, upam, uspešno spopadla z vsemi izzivi. Hval tudi drugim, s katerimi sem se redno ali občasno srečevala tukaj na Rakovniku. Vsak je prispeval k temu, da sem se tukaj počutila domače.
Imam pa še kakšno željo za vse vas. Najprej vi, dragi laiki, na Mladinskem cehu, salezijanski mladinski pastorali, Salve in na Skali, želim vam tri stvari v povezavi z odgovornostjo. Zavedanje, da ste v prvi vrsti sami odgovorni najprej zase, za svoje življenje, srečo. Da ste odgovorni drug za drugega, za vaše odnose. Ni problema, če jih boste med sabo kdaj okrušili, a jih potem ponovno gradite. Da ste odgovorni tudi do svojega dela in poslanstva, kjerkoli pač že delate na tem velikem salezijanskem dvorišču.
In vi, dragi salezijanci. Tudi za vas nekaj o odgovornosti. Najprej se enako zavedajte odgovornosti do sebe, za svoje življenje in srečo. Na drugem mestu je odgovornost do vaših zaobljub, ko ste se zavestno odločili, da postanete salezijanci. Tretja odgovornost se navezuje na drugo in to je odgovornost do mladih. To ste obljubili. Ne postavljajte odgovornosti do gradnje in vzdrževanja zgradb pred mlade. Na dolgi rok to ne bo šlo. Sami vidite, da vas je vedno manj. Ob sebi boste potrebovali mlade in sodelavce, s katerimi boste živeli, poživljali in širili salezijanskega duha. Če ne boste več energije in sredstev vlagali v mlade in sodelavce, bodo te zgradbe čez nekaj let prazne. Ne pozabite tudi vi graditi trdnih odnosov v vaših skupnostih. Naj ne bo prva beseda jaz, temveč mi.
Pa nič skrbet’, to ni končno slovo. Saj veste, da ne bom mogla biti čisto stran od nečesa, kar diši po don Bosku. 🙂
Vaša Blažka