Od 1. do 7. avgusta 2024 je na Salezijanski papeški univerzi v Rimu v organizaciji Sektorja za družbeno obveščanje pri vodstvu salezijanske družbe in Fakultete za družbeno komuniciranje UPS. Iz Slovenije so se konference udeležili inšpektorialni delegat za družbeno obveščanje Marko Suhoveršnik, vodja razvojne pisarne pri Fundaciji Don Bosko Maja Borlinič Gačnik in vodja programskega sveta založbe Salve Andrej Baligač.
Na odprtju so okoli 150 udeležencev pozdravili vrhovni predstojnik salezijancev kardinal Ángel Fernández Artime, rektor salezijanske univerze Andrea Bozzolo in vrhovni svetovalec za družbeno obveščanje Gildasio Mendes.
V času poteka kongresa so se zvrstili mnogi znani in uveljavljeni govorniki s področja družbene komunikacije, Cerkve in mladih.
Salezijanec Fabio Pasqualetti, dekan Fakultete za komunikacijo Salezijanske papeške univerze v Rimu, je spregovoril na temo »Epohalne spremembe: digitalna kultura in umetna inteligenca«, s katero je prikazal prvine današnjega komuniciranja. Soočeni s tehničnimi, antropološkimi, vzgojnimi, socialnimi in političnimi izzivi, ki jih prinaša nova doba, je Pasqualetti predlagal primerne komunikacijske procese in rešitve za Cerkev in salezijansko družino. Izhajajoč iz razmišljanja o današnji krščanski identiteti in o komunikacijski zmožnosti pričevanja, ki temelji na medsebojni povezanosti in verodostojnosti ter – kot odgovor na sedanjo večkulturno in družbeno stvarnost – dialogu in usmiljenem delovanju. V zaključku je s papežem Frančiškom spomnil, da je namen komunikacije služiti človeškim srečanjem.
Xiskya Valladares, redovnica iz Nikaragve, ki deluje v Palmi de Mallorci, je poudarila, da »če želimo, da nas bo mladostnik razumel, ne da bi pri tem izgubili lastno identiteto, se moramo približati njegovemu jeziku.« S 14-letnimi izkušnjami »digitalne misijonarke« je izpostavila nekatere značilnosti generacije Z: na primer dejstvo, da niso resnično pasivni, ampak zahtevni; iščejo spontanost, razumljeno kot pristnost in želijo takojšnje odgovore. Nakazala je tudi nekaj tehnik in smeri, potrebnih za prestrezanje mladih na družbenih omrežjih: razumevanje omrežja kot prostora za pogovor; razvijanje ustvarjalnosti; izvajanje evangelizacije »na igriv način«; vključevanje v viralne trende. Pri tem ne gre za pridobivanje »všečkov«, temveč za resnično vključenost sledilcev, da s tem dosežemo srca ljudi.
Novinar in reporter Maurizio di Schino, ki je kot otrok tudi sam preživel izkušnjo migracije, je navzoče pozval, naj migracij ne označujejo kot »izredne razmere, saj so del naše zgodovine« in pozval k odgovorni rabi besed in etične reference. Ob sklicevanju na svoje neposredne izkušnje, pridobljene na terenu, je poudaril potrebo po pripovedovanju migracijskih zgodb z vživljanjem v migrante in begunce, saj tak pristop omogoča odkrivanje odnosov in povezav v realnosti, ki jih sicer ne bi videli.
Italijanski novinar in predsednik združenja italijanskih katoliških spletnih strani (WeCa) Fabio Bolzetta je izpostavil, da digitalno okolje predstavlja primeren habitat za model Cerkve, ki ga predlaga papež Frančišek: sinodalna, v gibanju in izhodu. Digitalni prostori, ki jih lahko upravičeno razumemo kot digitalno celino za evangelizacijo, so tudi naravno primerna mesta za poslušanje in srečevanje, ki sta danes temeljni lastnosti pristnega krščanskega pričevanja. »Digitalni misijon ni samostojno področje poslanstva, temveč ključna razsežnost pričevanja Cerkve v sodobni kulturi,« je povzel cerkveno učiteljstvo. Temo »digitalnega misijona« je razširil tudi na umetna inteligenco. Z uravnoteženim pogledom, ki ne zanika nevarnosti njene zlorabe, je opozoril na priložnosti za njeno zdravo uporabo.
Mark McCrindle, znani avstralski demograf in družbeni raziskovalec, je v svojem nagovoru dejal: »V današnjem hitro razvijajočem se svetu se Cerkev sooča s ključnim izzivom: vključitev in povezovanje z generacijo Z, rojeno med letoma 1995 in 2009, kot tudi z generacijo Alfa, rojenimi po letu 2010«. Za te generacije so pogosto značilni tehnološka spretnost, raznoliki pogledi in želja po avtentičnosti, kar za mnoge v Cerkvi predstavlja tako priložnost kot oviro. Navzoče je spodbudil, naj verjamejo v možnost komunikacije med Cerkvijo in generacijama Zeta in Alfa, pri čemer je poudaril, da so »stične točke med generacijami večje od točk delitve«, in da je Cerkev edina prava medgeneracijska ustanova na svetu, ki ima zmožnosti, da jih lahko tudi uspešno nagovarja. Skoraj je povzel don Boska – za katerega ni nič boljšega kot mlad človek, da evangelizira drugega mladega človeka – z mislijo, naj sprejmemo mlade generacije Zeta in Alfa tako, da sprejmemo njihovo pomoč na poti od drugih mladih, saj so oni sami zagotovo najboljši strokovnjaki za uporabo novih jezikov in stikov.
Vznemirljivo je bilo tudi pričevanje o komunikaciji zadnjih treh papežev (Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška) ter o kriznem komuniciranju v Cerkvi. Podala ga je mehiška vatikanologinja Valentina Alazraki, ki pozorno spremlja papeže že od leta 1978. Alazraki je izpostavila velike medijske dosežke sv. Janeza Pavla II. ter pogosto napačno razumljenega in napadenega Benedikta XVI. zaradi zadržane narave. Komunikacijsko novost je prispeval papež Frančišek s svojim iskanjem neposrednega in osebnega stika z ljudmi ter nepričakovanimi in spontanimi gestami. Govornica je izpostavila, kako lahko delo Svetega Duha vidimo v delovanju treh papežev: »Vsak drugačen, vsak s svojo karizmo, a vsi združeni v službi Cerkve.« Drugi del je posvetila komunikaciji znotraj in zunaj Cerkve v kriznih situacijah. Ob postopnih korakih do priznanja napak in zlorab v Cerkvi je poudarila, da mora biti Cerkev vedno na strani žrtve in odločno podprla nadaljevanje preglednosti, razkrivanja, zdravljenja in prenove na področju vseh vrst zlorab.
Laura Wagner-Meyer, odgovorna za južnoafriško medijsko podjetje »Seen TV«, je v svojem nastopu, posvečenem »migrantom in beguncem v kontekstu komuniciranja z mladimi prek družbenih omrežij« poudarila, da je treba preseči predsodke o migrantih in beguncih, ki jih pogosto prenašajo tradicionalni mediji. Za učinkovito komuniciranje je zato predlagala združitev potenciala mobilnega novinarstva in pripovedovanja zgodb. Zahvaljujoč filtrom in lečam digitalnih aplikacij ter storitvam obogatene resničnosti ali umetne inteligence je mogoče doseči, da se gledalci globoko poistovetijo s tem, kar doživljajo begunci, s čimer spodbudimo predanost, bližino in – v končni fazi – učinkovit vpliv, ne samo na komunikacijski, ampak tudi na družbeni ravni.
»Nova generacija ne gleda več televizije,« je odločno izjavil 21-letni Simone Ferretti, ustvarjalec kratkih medijskih vsebin. »Zdaj gre za digitalne in družbene medije. Mobilno novinarstvo ponuja hitrost, takojšnjo povratno informacijo in globalni doseg, ki mu tradicionalni mediji težko sledijo.« Ferretti zagovarja moč družbenih medijev in trdi, da imajo kratki, slikovno bogati videi večji vpliv na občinstvo kot le fotografije ali besedilo. Navedel je klasične sestavine privlačnih pripovedi – uvod, konflikt, pot preobrazbe likov in končno rešitev – ter poudaril pomen pritegniti pozornost gledalcev v prvih sekundah vsake video objave.
Strokovnjak za blagovne znamke Andy Stalman je predaval o pomenu blagovnih znamk v današnjem svetu. Med svojim govorom je izpostavil, kako blagovna znamka ne opredeljuje samo identitete nje same, temveč vzpostavlja čustveno povezavo z ljudmi. »Zamuditi dobro komunikacijsko strategijo pomeni zapraviti priložnost,« je dejal. Izpostavil je tudi potrebo po prilagajanju tehnološkim in kulturnim spremembam, da bomo ostali verodostojni na nenehno spreminjajočem se trgu.
Donatella Parisi, vodja komunikacij v vatikanskem visokošolskem centru »Laudato Si«, je poudarila pomen poznavanja tematike migrantov in beguncev. »Moramo jim prisluhniti, kaj nam pripovedujejo, da bi lahko dobro komunicirali o vprašanjih prisilnih migracij, podnebnih sprememb in socialne pravičnosti«, je povzela tri med seboj prepletene teme. Nato je prepustila besedo Duclerju, beguncu iz Kameruna, učitelju, političnemu aktivistu in socialno-zdravstvenemu delavcu, preganjanemu v svoji državi, enemu od 117 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni bežati iz domovine. Pripovedoval je o preganjanju v Kamerunu, begu skozi štiri države in težkem ponovnem začetku svojega življenja v Italiji, kamor je prispel na ladji in kjer je po soočenju z osamljenostjo, nerazumevanjem in birokracijo naletel tudi na solidarnost in podporo jezuitskega centra »Astalli«, kar mu je omogočilo napredek v družbeno vključevanje. »Danes želi biti tudi moj glas glas mnogih drugih mladih, ki ne morejo najti dela ali vključenosti, da jim prisluhnemo in jih slišimo.«
Udeleženci so med kongresom obiskali in spoznali delo vatikanskega dikasterija za komunikacijo, ki sta ga predstavila dr. Nataša Govekar, direktorica Oddelka za teološko pastoralo ter msgr. Lucio Adrián Ruiz, tajnik dikasterija.
Zadovoljstvo, hvaležnost, navdušenje, načrtovanje in prihodnost: s temi povzetki je vrhovni svetovalec za družbeno komuniciranje v salezijanski družbi, Gildasio Mendes, zaključil delo kongresa. »Mladi in ranljivi morajo biti vedno v središču naše komunikacije. Če se bomo ravnali po tem, bomo prevzeli svojo pravo vlogo v salezijanski družbi in človeški zgodovini. To že počnete: opravljate izjemno delo,« se je zahvalil vsem udeležencem kot tudi ekipi za pripravo in izvedbo kongresa, ki jo je vodil salezijanec Maciej Makuła iz sektorja za družbeno komunikacijo salezijanske družbe. »Dogodek pomeni prelomnico v salezijanski zavzetosti za komunikacijo v službi vzgoje in evangelizacije mladih.«
