V dvorani Gradu Rakovnik se je na povabilo salezijanca Klemna Balažiča zbrala množica študentov in mladih na prvem od Srečanj z Bogom, kjer so se srečali s prvo markacijo na poti k svojim razlogom za (ne)vero.
Več kot 50 mladih je srečanje začelo z molitvijo in pesmijo, nato pa so prisluhnili Klemnu, ki jih je v daljšem nagovoru popeljal h krščanskemu upanju, ki je vse kaj drugega kot goli optimizem, saj prav krščansko upanje obstane tudi v časih krize in nemoči ter rodi nekaj novega. Postavljena je bila kopica vprašanj, na katere bi bilo nemogoče odgovoriti naenkrat.
Tako je bilo že ob začetku naše vere, na veliki četrtek, ko se je optimistična zgodba apostolov končala, podobno je bilo v prvih desetletjih krščanstva, ko je Rimski imperij hotel uničiti novo vero. A tako kot se je Jezus rodil v krizi in prinesel majhen žarek upanja, se na veliki četrtek ni vse končalo, temveč se je rodila evharistija in v prvih desetletjih so preganjani kristjani dobili evangelije.
Jezusova znamenja so bila šibka, a skozi ta znamenja so posijali žarki upanja. Cerkev se je rodila v krizi, živela v krizi in tudi danes je v krizi. A vsaka kriza je prinesla nekaj novega, Bog ji je podaril nekaj čisto drugačnega, kot je mislil človeški um. Zato tudi danes lahko upamo, da se bo iz krize rodilo nekaj novega in drugačnega, kar pričakujemo. Tudi danes, kljub veliki krizi Cerkve, so majhna znamenja, skozi katere sijejo žarki upanja. Ne smemo se bati lastnih porazov in zatona nam poznanega krščanstva.
Svoj nagovor in razmišljanje je Klemen Balažič zaključil z znamenjem papeža Frančiška ter z don Boskovim zgledom, ki je v mladem tatiču videl poštenega državljana in v fantu, ki ni znal zmoliti očenaša, dobrega kristjana. Tako don Bosko kot danes papež Frančišek sta moža upanja, ki sta krizo vzela za hišno specialiteto, saj se iz krize rojeva novo. Mrtva je vera, ki se ne razvija, ki ne doživlja sprememb. Mlade je povabil, da bi krizo doživeli kot znamenje upanja in tudi njih same povabil, da bi bili znamenja novega upanja.
Večer se je zaključil s tiho molitvijo pred Najsvetejšim in izročitvijo osebnih kriz Gospodu, da iz njih naredi zgodbo, ki bo spremenila njihova življenja ter z majhnim okrepčilom v grajski kleti ob živahnem pogovoru o novi hišni specialiteti.
