Letne duhovne vaje so nekaj dragocenega v salezijanski tradiciji, ki ji don Boskovi sinovi še vedno sledijo z bolj ali manj vestnim opravljanjem le-teh. Vrniti se k izvoru določenih izkušenj in navad ter povrniti njihovo vrednost, pa tudi kar se izgubi na poti življenja, je nekaj koristnega in tudi lepega.
Od leta 1842 do 1872 se je don Bosko enkrat letno podal na sedemurno pešačenje iz Turina k sv. Ignaciju v Lanzo Torinese, da bi opravil letne duhovne vaje. To je bila praksa, ki se je je naučil v času bivanja v cerkvenem konviktu pri don Cafassu.
Ta praksa je don Bosku tako zelo koristila pri njegovi duhovni rasti, da se je celo želel pridružiti Marijinim oblatom in vse svoje življenje posvetiti duhovnim vajam. Toda don Cafasso mu tega ni priporočal.
Od leta 1848 je don Bosko okoli petdesetim fantom iz Oratorija predlagal duhovne vaje ter jih prilagodil njihovim potrebam in starosti.
Ko je ustanovil salezijansko družbo, je leta 1875 v Konstitucije vnesel 6. člen, ki pravi, da je ena od salezijanskih nalog, da se vneto posveti oznanjevanju duhovnih vaj za potrditev in usmerjanje v pobožnosti tistih, ki jih žene želja po spremembi življenja in se jih udeležujejo.
Nadalje v zapisniku prvega vrhovnega zbora leta 1877 je zapisano: »Videli smo, da se je Družba začela izrazito razvijati šele od tedaj, ko so člani začeli opravljati in izvajati duhovne vaje«.
Kaj je don Bosko priporočal svojim fantom, da bi dobro opravljali duhovne vaje? Tri stvari:
- Strogo upoštevanje tišine, razen v trenutkih razvedrila. Prav zato, ker so bile prilagojene njihovi starosti, je bilo razvedrilo dejansko vključeno v program duhovnih vaj.
- Prizadevnost pri udeležbi v pobožnih praksah.
- Razmišljati o milosti ali milostih, ki jih Gospod podeljuje z duhovnimi vajami.
Iz zapisnika prvega vrhovnega zbora iz leta 1877 nadalje beremo: »V času duhovnih vaj je treba spoštovati popolno tišino pred zunanjim svetom. Pogovarjajte se samo z Bogom, opustite vse naloge ali dopisovanje, ljubite samoto in se umaknite ter imejte pod nadzorom vsa čutila, še posebej oči. Bolj ko je duša osamljena, bolj se bo pogovarjala z Bogom in slišala njegov glas. Premišljevanje je treba izvajati s spoštovanjem, integriteto in gorečnostjo, ob upoštevanju pravil, ki jih je navedel sveti Ignacij za dobro meditacijo. Spoštujte položaj, dodeljeni čas, vneto izvajanje.«
Salezijanske konstitucije v 91. členu pravijo, da se želja po spreobrnjenju don Boskovega salezijanca krepi v mesečni duhovni obnovi in pri letnih vajah. To so priložnosti za duhovno prenovo, ki jo je don Bosko imel za temeljni del in sintezo vseh praks pobožnosti.
Za skupnost in za vsakega salezijanca so to prednostni trenutki poslušanja Božje besede, razločevanja njegove volje in očiščenja srca.
Ti časi milosti vračajo duhu globoko edinost v Gospodu Jezusu in ohranjajo pričakovanje njegove vrnitve. V Pravilniku je v 72. členu določeno, da člani salezijanske družbe vsako leto opravijo šestdnevne duhovne vaje po načinih, ki jih določi inšpektorialni zbor, in da zaključijo z obnovitvijo izpovedi redovnih zaobljub.
G. Raymond Callo, SDB; vir: BoscoLink