Salezijanska založba Salve je ob odprtju nove Knjigvarne Don Bosko, ki se nahaja pod rakovniškimi arkadami, izdala izbor kratkih zgodb za dušo, ki jih je napisal salezijanski duhovnik Bruno Ferrero.
Brezčasne zgodbe za hrano človeškemu duhu so pred leti že izhajale v zbirki rakovniških knjižic, a je bilo povpraševanje tako veliko, da se je založba v sodelovanju z avtorjem odločila za pripravo nove antologije tako s starejšimi kakor novejšimi zgodbami. V knjigi z naslovom Pravo prijateljstvo je zbranih 60 zgodb in poučnih misli.
Zakoni nas skušajo prepričati, zgodbe pa nas spreobračajo.
Bruno Ferrero
Avtor Bruno Ferrero, ki se zaradi razmer pandemije osebno ni mogel udeležiti izdaje slovenske antologije njegovih zgodb, se je rodil v Turinu. Je salezijanec duhovnik, izvedenec v pedagogiki in verski vzgoji, avtor številnih del s tega področja, najbolj pa je poznan po zgodbah za premišljevanje, meditacijo in pomoč pri katehezi. Vodi tečaje za starše. Deset let je deloval v Salezijanskem centru za mladinsko pastoralo v Turinu, kjer je ustanovil revijo Mondo Erre. Prav tako je bil direktor multimedijskega oddelka salezijanske založbe Elledici, glavni urednik revije za mlade Dimensioni Nuove in do leta 2009 glavni direktor te založbe. Od leta 2011 je urednik italijanskega Salezijanskega vestnika in še naprej piše ter pripravlja kratke zgodbe za dušo.
V svojem pisanju in pripovedovanju skuša posnemati Jezusa v njegovem jeziku. Ko je Jezus želel nekaj povedati ljudstvu, je uporabljal »prilike«. Jezusove prilike niso pravljice za otroke, temveč pomembna in tudi trda sporočila. In te pripovedi se končajo slabo: vedno nekdo konča v peklu … Jezus na ta način deluje popolnoma človeško, saj so ljudje vedno svojo modrost predajali mlajšim rodovom v pripovedih. Najkrajša pot, da dosežemo Resnico, je prav pripoved. Zakoni nas skušajo prepričati, zgodbe pa nas spreobračajo, še pove Bruno Ferrero.
Salezijanski inšpektor Marko Košnik je prispeval uvodno besedo. Med drugim je zapisal: »Nori urniki, mnoge obveznosti. Enostavno nimamo časa za kakršnokoli resno branje ali razmišljanje. Naša bralna kultura je šibka. Bijemo bitko s časom in padamo v začaran krog obveznosti, iz katerega se le težko izmotamo. Pa vendar. Bruno Ferrero verjame, da prav v takem položaju potrebujemo odgovore na mnoga notranja vprašanja, ki se prebujajo v nas. Nenazadnje smo le preprosti iskalci. V zgodbo, anekdoto ali pripoved zaviti nauki, ki jih piše, so kot balzam, ki lahko umirijo bralčevo pregreto življenje.«
Moja najmlajša hčerka je hotela, da ji vsak večer pred spanjem preberem eno pravljico. Nekega dne sem prišla na idejo in kupila zgoščenke s posnetimi pravljicami za otroke. Deklica se je naučila ravnati z njimi in nekaj dni je bilo vse v redu, dokler mi ni nekega večera v roke porinila knjigo pravljic.
»Ljuba moja,« sem rekla, »saj znaš vključiti predvajalnik.«
»Znam. Ne morem pa mu sesti v naročje,« je odvrnila deklica.
