V korak z mladimi.

Četrti dan

»Dvignil je svojo močno roko«

Blagor salezijanski družini, ki žejna in lačna pravice spremlja mlade, da uresničujejo lastni načrt polnega življenja v družini, v delu, pri družbenem in političnem udejstvovanju. To je svetost!

Zgled
Blaženi Albert Marvelli in zapis iz »duhovnega zvezka«
V strašni zimi zadnje vojne je bil Albert služabnik vseh. Osvobodilni odbor mu je zaupal stanovanjsko pisarno, občina mu je zaupala rekonstrukcijsko gradnjo, škof mu je zaupal katoliške diplomante iz škofije, reveži pa so nenehno oblegali njegovo pisarno, ko je odhajal domov ali ko je šel na kosilo s svojo mamo. Albert ni nikoli nikogar odslovil. Dejal je: »Reveži takoj odidejo, drugi so toliko vljudni, da malo počakajo.«

Petega oktobra zvečer je hitro povečerjal s svojo mamo, nato pa se je s kolesom odpeljal na sestanek v San Giuliano a Mare. Dobrih 200 metrov od njegove hiše ga je silovito zadel vojaški tovornjak, da ga je vrglo na vrt vile in izginil v noč. Dve uri kasneje je umrl. Star je bil 28 let. Ko so krsto nesli po mestnih ulicah, so reveži jokali in ga jo pozdravljali. Na plakatih je z velikimi črkami pisalo: »Komunisti iz Bellariva naj se poklonijo in počastijo sina in brata, ki je na tem svetu storil toliko dobrega.«

V svoj dnevnik je zapisal: »Stopim v trgovino in prosim za sveža jajca. Jajca, za katera so trdili, da so sveža, so bila v resnici stara. Živimo v svetu, polnem laži, v svetu, kjer so pravi kavalirji redkost, otroci lažejo staršem, nekateri starši lažejo otrokom, mladi gradijo lažno samozavest, mnogi trgovci in delavci se le delajo marljive.

Čas je, da se umaknemo iz tega stanja, čas je da ponovno vstanemo, da ponovno zavzamemo naše sveto mesto na tem svetu, mesto resnice v svetu.

Tudi sam Jezus Kristus, ki je bil tako dober in usmiljen s spokorjenimi grešniki, z izgubljenimi ovcami, z vsemi, ki so se zatekali k njemu v iskanju pomoči, je zavrnil vse dvoličneže: ‘Gorje vam, farizeji in pismouki, dvoličneži, gorje vam!’ In tako bo Bog na dan sodbe rekel tudi nam, če se ne spreobrnemo. Vsi mi katoličani se moramo bolj kot drugi prizadevati v tej sveti bitki. Na zemlji smo, da širimo svetlobo, luč resnice, da smo bleščeči svetilniki.

Kam smo skrili ta naš žar? Kje je naša luč? Smo jo mar postavili na tla? Iz človeškega spoštovanja? To je prvo in največje dejanje strahopetnosti, ki ga lahko storimo! Veliko bo takih, ki bodo ugovarjali, kot v nekaterih okoljih. Dejali bodo, da se je potrebno vzdržati, da se moramo prilagoditi, ker vsi delajo tako. Narobe, zelo narobe: kajti prostor moramo ustvariti sami, z našo dejavno, mislečo in voljno osebnostjo. Kdor se prilagaja mnenju drugih, ne da bi o tem razpravljal, ni le zlagan, temveč zloben. Moramo biti tisti, ki dajejo najboljši zgled, ki so najboljši vodniki, da se ne bodo uresničile besede Madame de Sévigné: ‘Malo je pravih ljudi.’ Preproste besede, a zelo pomenljive.«

Vrhovni predstojnik
Povprečni dohodek v dvajsetih najbogatejših državah na svetu je 37-krat večji od prihodka v dvajsetih najrevnejših državah. V zadnjih štiridesetih letih se je razlika podvojila. Revni nimajo enakih možnosti kot mi, saj nimajo nobene priložnosti. To je tisto, kar povzroča krivice: vojne, gospodarski propadi, diskriminacija, ogromno trpljenje.

Don Bosko je vedno imel opravka z lakoto drugih. Mama Marjeta mu je pomagala, da se ni počutil povsem ravnodušnega ob vseh krivicah, ki so zadevale revne v njihovih osnovnih potrebah. Zato je dobesedno zavihal rokave, ne samo zato, da bi pomagal ubogim, ampak da bi jim dal priložnost. Prizadeval si je za prepoznanje njihovega dostojanstva. Danes so človekove pravice smer, ki jo je treba pokazati mladim, da bodo sanjali o svojem življenju »poštenih državljanov« v solidarnosti s tistimi, ki živijo na najrazličnejših obrobjih sveta. To je izbira salezijanske družine ob začetku novega stoletja, v katerem je vse preveč mladih, ki so lačni in žejni pravice. Organizacije prostovoljnega dela, ki cvetijo znotraj salezijanskega gibanja, zares služijo revni mladini in ustrezajo željam našega očeta don Boska, ki želi videti svoje mlade »z zavihanimi rokavi« v delu za celostni razvoj revnih. Iskanje pravičnosti z lakoto in žejo, to je svetost!

Pričevanje
Ángel Gudiña, generalni tajnik Svetovne zveze bivših don Boskovih gojencev

Molitev
Bolj kot kdaj, o Sveta Mati, danes potrebujemo tvojo pomoč, da bomo živeli pogumno v tem svetu. Podari nam moč, da se bomo osvobodili trpljenja sveta, nepravičnosti in žalitev, katerih je žrtev ta svet. Podari nam ušesa, ki bodo pozorna na krik njih, ki po krivici trpijo in vpijejo kot tisti, ki se je s križem na ramenih vzpel na goro Golgoto.