Sedmi dan
»Iz roda v rod«
Blagor salezijanski družini, ki izhaja iz evangeljske resnice in v zvestobi don Boskovi karizmi postaja kvas za novo človeštvo ter z veseljem sprejema tudi križ za Božje kraljestvo. To je svetost!
Zgled
Božji služabnik Nino Baglieri, iz njegove duhovne oporoke
Pri sedemnajstih letih, 6. maja 1968, je ostal popolnoma paraliziran. Bil je hrom. Pridružil se je salezijanski družini preko skupine Prostovoljci z don Boskom (CDB).
»Gospod, ne bom se ti nehal zahvaljevati, ker si me 6. maja 1968 poklical k sebi preko križa. Težak križ za mojih rosnih sedemnajst let in mlade moči. Upiral sem se, ker te še nisem poznal. Koliko jeze, bogokletja, solz, koliko molitev moje mame. Toda na veliki petek leta 1978 sem ti izrekel svoj DA, sprejel sem svoj križ in se ponovno rodil v novo življenje. Ozdravil si mojega duha, kar je vredno mnogo več kot fizično ozdravljenje. Velika sreča mi prežema srce. Želel si, da postanem pričevalec in si mi podaril dar pisanja z usti, da pričujem svetu s svojimi spisi. Koliko pisem, koliko ljudi v moji hiši, koliko potovanj z avtomobilom, da bi drugim podaril košček sreče, ki jo nosim v srcu, velika dela, ki si jih storil v mojem življenju.
Z velikim praznovanjem 6. maja, za moje triintrideseto leto križa, se je v cerkvi sv. Janeza v Loretu sklenilo obdobje in se je odprlo novo, mnogo bolj žalostno, a toliko bolj rodovitno. Moja soba je postala moj svet; moral sem se odpovedati celo obisku svete maše; dolgi sprehodi, stiki z ljudmi, tega ni več. Včasih zaradi moje majhne vere padem pod težo križa. Odpusti mi, če sem dvomil, kadar me je sluz dušila in sem se bal, da je konec in sem govoril: »Moj Bog, moj Bog, kje si?« Ti, o Bog, si mi pomagal premagati vse težave, vse krize. Sreča se hitro vrne, tvoja luč me objame in vrne nasmeh na moje ustnice in svetloba zasije v mojih očeh.
Verjemite mi: bilo je vredno trpeti! Lepe stvari stanejo in lepše so, več stanejo. In kaj je lepše kot raj in večno življenje? Hvala ti, Gospod, ker si mi želel zaupati ta križ: če ne bi bilo tistega padca s četrtega nadstropja, ne bi nikoli okusil vse tvoje milosti. Od takrat naprej je moje življenje šlo le še navzgor.«
Vrhovni predstojnik
Koliko ljudi je preganjanih samo zato, ker se borijo za pravičnost, živijo svojo zavezo z Bogom in bližnjimi. Ta pot je v nasprotju s sedanjostjo do te mere, da postanemo tisti, ki s svojim življenjem postavljamo družbo pod vprašaj, zanjo moteči.
Ne moremo čakati, da bo vse okoli nas ugodno, da bi začeli živeti evangelij. Velikokrat želje po uspehu, moč in svetovni interesi igrajo proti nam. Ne smemo se bati, da bi mladim ponudili krščanstvo, ki zahteva vse. Imeti moramo pogum, da se odločamo za korenite zahteve.
Krščanstvo je nevarno. Navodila moramo dati skupaj z opozorilom, kot to počnejo pri zdravilih. Lahko nas stane življenja. Jezus pravi, naj vzame vsak svoj križ in hodi za njim. Mladim moramo dati najboljše, kar lahko! Ko govorim z mladimi z vabilom h koreniti velikodušnosti, jim govorim o mučencih, ki sem jih poznal. Vsako leto približno 100 tisoč kristjanov ubijejo zaradi vere.
Monsinjor Pierre Claverie: njegovi duhovniki so ga prosili, naj pobegne in si reši življenje. Malo pred smrtjo je govoril o tem, kar sam imenuje »belo mučeništvo«: belo mučeništvo je, ko se vsak dan trudimo živeti dar življenja, v vsakem pogledu, v prisotnosti, v nasmehu, v pozornosti, v služenju, v delu, v vsem, kar se počne v življenju, v vsem, kar življenje naredi življenje, ko nas življenje spodbuja, da delimo, dajemo, podajamo.
Tam, kjer razpoložljivost in odrekanje postaneta žrtev, darovanje: pomembno je, da življenja, ne živimo sami zase. Če malo zahtevamo od mladih, bomo od njih tudi malo prejeli. Sprejeti vsak dan pot evangelija, kljub temu, da nam to povzroča težave, to je svetost.
Pričevanje
Amal Marzuk, animatorka v oratoriju, Egipt
Molitev
O Marija Pomočnica, blagoslovljena Mati Odrešenikova, najtrdnejša pomoč kristjanov, daj, da bo vedno živo zaupanje v tvojo pomoč, dokler v vsaki težavi na duši in na telesu ne bom tudi jaz izkusil, da si ti resnično zdravje bolnikov, tolažnica žalostnih in pribežališče grešnikov.