Šesti dan

Blagor salezijanski družini, ki se trudi v pristnosti, celovitosti in preglednosti, goji pogled, ki presega navideznost in v vsaki osebi prepozna delujočo Božjo milost. To je svetost!

Zgled
Blažena Lavra Vikunja, nočno praznovanje in strah za mamo

V času šolskih počitnic Lavra ni hotela domov, saj se je bala brutalnega moškega, ki je živel z njeno mamo. A na željo svoje mame je odšla domov. Minilo je nekaj tednov miru, ko je nenadoma izbruhnila nevihta. V vasi je bila velika nočna zabava in vsi kmetje iz okolice so prišli na petje in ples. Zabava se je kmalu sprevrgla v pijančevanje in Lavra se je skrila na osamljen kraj, kjer je ves čas jokala.

Ob zori je mamin partner iskal dekle in ko je izvedel razlog za njeno odsotnost, se je strašno razjezil: »Dal ti bom lekcijo, ki je ne boš nikoli pozabila!« je kričal in jo iskal po vsej hiši. Njena mama je pogumno zaprla pot in preusmerila pozornost. Moški se je umaknil v svojo sobo in ko se je streznil, je jasno razglasil: »Za to družino ne dam niti centa več.«

Lavra je bila stara le deset let in videti je bilo, da je življenje njene mame podrejeno kapricam tega moškega. Z dovoljenjem svojega spovednika se je Lavra odločila: »Bogu želim darovati življenje, ljubezen, žrtve in umiranje, za svojo mamo.« Od takrat je zdravje te deklice začelo močno pešati. Toda mir se je spet naselil v hišo in mama je v odnosu s hčerko spet našla svoj mir.

Nekega večera je nekdo potrkal na vrata. Ko je zaman čakal na vrnitev Lavrine mame, je bil moški pripravljen storiti vse, da bi se le vrnila k njemu. Srečanje je bilo zelo dramatično. Lavra je kljub vročični mrzlici vstala iz postelje in klicala na pomoč, toda moški je zaslišal korake in na Lavro se je vsul dež žaljivk in udarcev. Hitro je k njej pristopila mama, ki jo je hotela zaščititi, a je tudi ona prejela ploho udarcev.

Pretepanje je dekle zelo izčrpalo, a kljub vsemu se je na koncu uspela nasmehniti, saj je bila povsem prepričana, da se njena mama ne bo nikoli več vrnila na stara pota. Njena molitev je bila uslišana. Zašepetala je mami, da lahko sedaj v miru umre.

Vrhovni predstojnik
Nazareška hiša je bila vrata v Božje kraljestvo: tam so bile vse skupne stvari božje. V delih Jožefa, Marije in Jezusa sta se združila nebo in zemlja. Kolikokrat smo na zemlji v skušnjavi, da obravnavamo delo, kruh, predanost kot prazne stvari, brez Boga, posvetne, ravnodušne.

Vendar temu ni tako. Če je Jezus navzoč v tvojem delu, potem je delo sveto. Če je Bog navzoč v tvojem trudu, je trud molitev, če je v tvoji hiši Bog, potem je tvoja hiša prava Cerkev. Vsaka človeška resničnost je lahko polna Boga. »Zaščitite svoja srca, bolj kot karkoli vrednega skrbi« (Prg 4,23). V življenju vsakega od nas obstajajo določene nespremenljive gotovosti. To so lahko ljudje, ideje, prepričanja, ki tvorijo trdno skalo, na kateri gradimo naša dejanja, naše odnose in naše odzive.

Tudi don Bosko jih je imel: trdno je bil prepričan, da sta delo in zmernost odlična podlaga za dobro osebnost. Njegova vera je bila napolnjena z ljubeznijo do Evharistije, Marije in Cerkve. Salezijanski način navzočnosti med mladimi je enak: da smo navzoči, delimo odkritja, uspehe in padce, da vsakemu pomagamo mlademu napisati njegov Magnificat. Če je srce čisto vsega, kar kvari ljubezen,  je to svetost.

Pričevanje
s. Agata Song, Južna Koreja

Molitev
O Marija Pomočnica, opevamo tvoja velika dela. Ti vsa čista, pravična vse do konca, zvesta žena in ljubeča mati. Vsadi v naša srca željo, da bomo čisti, da se ohranimo brez greha in da dospemo v večno milost Očeta. Amen.