Tretji dan
»Moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju«
Blagor salezijanski družini, ki je blizu drugim in skrbi za rane trpečih, vliva upanje tistim, ki so ga izgubili, prinaša veselje vstalega Jezusa. To je svetost!
Zgled
Blaženi Alojzij Variara in zgodba o godbi gobavcev
Vas Agua de Dios je štela 620 ljudi, gobavcev in njihovih zdravih družinskih članov. Ko je tja prispel Alojzij Variara, so med gobavci delali trije salezijanci: duhovnika Unia in Crippa ter salezijanec brat Janez Lusso. V tem času je že beseda gobavost imela srhljiv prizvok. Kdor je bil okužen, je bil zaznamovan za vedno, izoliran od vseh. Kdor je ozdravel, pa tudi otroci okuženih, niso nikoli bili docela sprejeti nazaj v družbo. Največja nevarnost je bil obup.
Alojzij Variara je pričel z oratorijem, igro in glasbo. 8. septembra 1894 je prva skupina gobavih otrok zapela: »Si čista, si pobožna, si lepa, Marija.« 8. septembra 1897 je imela glasbena zasedba gobavcev prvi koncert za oblasti in vse ljudi, ki je požel velikanski uspeh. Od tega trenutka je godba razveseljevala praznične dneve, prinašala veselje in upanje. Nek gobavec je zapisal: »Godba naredi dolge ure našega utrujenega bivanja prijetne, mehča strup, ki ga moramo jesti.« Variara je med mladimi Marijinimi hčerkami odkril dekleta z močno duhovno zavzetostjo, velikodušna in polna junaške volje. V tišini tega izgubljenega kraja se je triindvajset deklet odločilo, da postanejo redovnice.
Rodi se Družba sester Jezusovega presvetega Srca. So gobavke ali hčere gobavcev, ki jih nobena druga redovna ustanova ni hotela sprejeti. Takole so zapisale: »Smo revna mlada dekleta, ki jih je prizadelo strašno zlo gobavosti, nasilno iztrgane in ločene od naših staršev, v trenutku oropane naših najbolj živih upov in naših največjih želja. Čutile smo Božjo milostno roko v svetih spodbudah in sočutnem delu očeta Alojzija Variare. Prepričane v voljo Jezusovega svetega Srca smo našle pot, smo se pričele razdajati kot žrtve po zgledu salezijanca Andreja Beltramija. Naredile smo še en korak naprej: povezane s tremi zaobljubami želimo v služenju Bogu oblikovati majhno družino hčera Jezusovega Srca in se posvečati služenju našim bratom.«
Danes so prisotne v različnih delih sveta in nadaljujejo svoje poslanstvo »milostne Božje roke.«
Vrhovni predstojnik
Zabava, užitek, odvračanje pozornosti, prosti čas … To nam danes ponuja svet in nas poskuša na vsak način prepričati, da je to tisto, kar naredi življenje lepo. Svet odvrne svoj pogled, ko nastopijo težave, bolezni in žalost, svet noče jokati! Raje ignorira boleče položaje in jih skriva. Veliko energije porabi, da pobegne iz položajev, v katerih je prisotno trpljenje in nas prepričuje, da se je mogoče izogniti izkušnji križa. Toda v resnici križ nikoli ne more manjkati.
Oseba, ki vidi stvari take, kot so v resnici, dovoli, da jo prebode bolečina in joče v svojem srcu, kjer dosega globine življenja. S tem dobi tolažbo, ne od sveta, ampak od Jezusa in najde pogum, da deli trpljenje in preneha bežati pred težkim položajem. Kakor toliko mater danes je tudi Marija prelila mnogo solz, šla skozi vse bolečine, ki jih tudi mi doživljamo. Blagoslovljeni, tisočkrat blagoslovljeni tisti, ki delijo Božji jok. Po Marijinih rokah, ob vznožju križa, odložimo v njeno prebodeno in večno odprto srce žalost, razočaranja, trpljenje. In prosimo za milost moči, da bomo lahko tam, kjer živimo, tolažili tiste, ki jočejo in obrisali veliko solz. Znati jokati z jokajočimi, to je svetost!
Pričevanje
s. Benedetta Chinellato, hči svetih src Jezusovega in Marijinega
Molitev
Zahvaljujemo se ti, o najsvetejša Devica Pomočnica, ker si nas poklicala, da smo apostoli in misijonarji. Zahvaljujemo se ti, ker iz najglobljih ran in trpljenja človeštva odkrivamo veličino Božje ljubezni. Pomagaj nam, da bomo olje, ki zdravi, balzam, ki obnavlja, da bomo odkrivali veselje vstalega Kristusa.