Objavljamo daljši pogovor s salezijanskim predstojnikom v Sloveniji, mag. Markom Košnikom, ki je na čelu inšpektorije sv. Cirila in Metoda od leta 2018. V pogovoru bolj kot pregled leta ali nizanje dejavnosti odrine na globoko ter skuša utemeljiti salezijansko stvarnost pri samih koreninah, ki poganjajo v naš čas. Vabljeni k prazničnemu branju.
Smo sredi božično-novoletnih praznikov, ob vstopu v novo leto 2023. Kako jih doživljate?
Preprosta misel pravi: »Če se Jezus v meni ne rodi, potem je vse zaman …«. O, bi se Jezusovo rojstvo prepoznalo tudi na naših vedrih obrazih, v prijaznih gestah in veseli duhovnosti! Prazniki sicer minejo, mi pa lahko ostajamo nespremenjeni, krščanski roboti, ki vse bolj škripljejo od naporov in neprestanega ponavljaja gibov.
Ne smemo se udomačiti na tisti strani sveta, ki se izgublja v raznih pehanjih za smisli in cilji, ki so daleč od hoje za Jezusom Kristusom. Delati za druge, garati cele dneve … toda, pozor, če to ne vodi nazaj h Kristusu, vodi v resno krizo. Živeti uniformirano, rutinsko življenje … toda, pozor, če to ne vodi nazaj h Kristusu, potem je to redovno življenje brez naboja, smisla in motiva za življenje. Zato je temeljno, da nas vse, kar smo in kar počnemo, vrača h Kristusu, nas vrača na pot življenja z Bogom.
Leto 2022 je zaznamovala 400. obletnica smrti sv. Frančiška Saleškega. Kaj vse se je dogajalo?
Januarja smo pričeli z obhajanjem jubilejnega leta ob 400. obletnici smrti Frančiška Saleškega, ki je salezijansko družino najbolj zaznamovalo vezilo vrhovnega predstojnika Ángela Fernándeza Artimeja »Vse delajte iz ljubezni, nič iz prisile.« To je pravzaprav misel sv. Frančiška Saleškega. To je bila rdeča nit mnogih dogodkov na lokalni in mednarodni ravni.
Septembra sem si lahko v Valdoccu ogledal razstavo o tem svetniku skupaj z vrhovnim predstojnikom, ki je ob sebi zbral inšpektorje, ki so zaključili vsaj tri ali večletni predstojniški mandat na čelu inšpektorije ali vizitatorije. V novembru so se člani inšpektorialnih svetov inšpektorij srednje in severne Evrope udeležili duhovnih vaj, ki jih je pridigal vrhovi predstojnik. Spregovoril je o salezijanskem slogu vodenja in animacije, ki se ne meri po učinkovitosti in najnaprednejšem pristopu, ampak predvsem v prosojnosti in jasnosti hoje za Gospodom ter v odgovorni skrbi za vse. Gospodov klic k odgovornosti nas postavlja v držo služenja. Služiti Cerkvi in salezijanski družbi v zavesti, da služimo Gospodu samemu.
Veliko dogodkov je potekalo tudi pri nas.
Mogoče ni bilo toliko dogodkov v čast sv. Frančišku Saleškemu navzven. Pripravili smo kar nekaj gradiva, med njimi kratke video filme in risanke, ki jih najdete na YouTube kanalu Don Bosko Slovenija, založba Salve pa je izdala posodobljeno izdajo Filoteje z naslovom Bog je Bog človeškega srca.
Frančišek Saleški je poživil duhovnost srca, ki naj vsako stvar naredi z veseljem in ljubeznijo do Gospoda.
In tu je njegova aktualnost. Vse izhaja iz notranjosti in namenov srca. To človeško srce je potrebno prečiščenja, kakor so ga doživeli Izraelci, ki so 40 let potovali po puščavi v obljubljeno deželo. Človeško srce je namenjeno v obljubljeno deželo, to je kraj srečanja z Gospodom in bivanja z njim. Tam je molitev, delo, vsakdanje življenje. Frančišek Saleški je poživil duhovnost srca, ki naj vsako stvar naredi z veseljem in ljubeznijo do Gospoda. Ta duhovna smer je bila blizu sv. Janezu Bosku, ki jo rekel: »Ljubeznivost in prisrčnost sv. Frančiška Saleškega naj me vodita v vsaki stvari.«
Mnoge skupine so poromale v kraje sv. Frančiška Saleškega, v Annecy in Ženevo. Med temi so bili zaposleni in sodelavci Zavoda sv. Frančiška Saleškega v Želimljem ob 30. obletnici ustanovitve Gimnazije Želimlje. Za sobrate naše inšpektorije smo v tem letu pripravili duhovne vaje o sv. Frančišku Saleškem, ki nam jih je pridigal salezijanec prof. dr. Miran Sajovic z naslovom »Od globin srca do dejanj ljubezni«.
Mladim sledite na družbena omrežja. Kako?
Predvsem z ozaveščanjem sobratov in sodelavcev ter izobraževanjem na tem področju. Ne toliko s tehničnega, kot z vzgojno-pastoralnega vidika.
Vrhovni svetovalec za področje družbenega obveščanja Gildasio Mendes je objavil serijo člankov z naslovom »Vzgoja in evangelizacija danes v digitalnem okolju. Skupaj z mladimi v prihodnost«. Na svetovni ravni je potekalo usposabljanje inšpektorialnih delegatov za družbeno obveščanje in sodelavcev, kjer so govorili o izzivih na tem področju.
Če številni, ki imajo tržne ali druge namene vplivanja, zmorejo tu prodreti, potem se moramo kot salezijanci usposobiti za širjenje evangeljskih vrednot v digitalnem svetu mladih.
Kot vsi vemo, jih tu zares ne manjka. Gre za vzporedni digitalni svet (mladih), ki se razvija z izredno hitrostjo. Tu so številne aplikacije, ki vplivajo na socialni, emocionalni, čustveni in seveda tudi na vrednostni in duhovni svet mladih. O tem bi bilo potrebno več govoriti, tudi strokovno in ponuditi odgovore, ki bodo jasni in usmerjeni. Skratka mladi so pred nami v tem digitalnem svetu. Mi jim lahko le sledimo in se od njih učimo. Na nas je, da oznanilo digitaliziramo, da ga približamo tem digitalnim domorodcem. Če številni, ki imajo tržne ali druge namene vplivanja, zmorejo tu prodreti, potem se moramo kot salezijanci usposobiti za širjenje evangeljskih vrednot v digitalnem svetu mladih.
Druga močna točka salezijanske pastorale je sociala. Kakšni koraki se odvijajo tu?
Konec septembra je v Valdoccu potekal mednarodni kongres salezijanskih socialnih ustanov in služb, ki ga je pripravil sektor za salezijansko mladinsko pastoralo. Papež je udeležence kongresa povabil, na posebno pozornost namenijo pozabljenim, tistim, ki so na obrobju.
Pri nas se s socialo ukvarja več programov in ustanov. Med njimi je zelo poznana Skala, ki s svojim programom deluje na Kodeljevem, z Minibusom veselja na Fužinah in drugje po Sloveniji, učno pomočjo in socialnim cirkusom. Poleg tega je tu še progam PUM-O Celje in razvijajoči se socialni programi v Podgorici ter mnogi SMC-ji, ki izvajajo različne projekte in programe.
Razmišljanje, ki so ga salezijanci, strokovnjaki in sodelavci iz vsega sveta opravili o socialnih ustanovah in službah, je za nas resnično nekaj bistvenega. Konstitucije pravijo, da smo se salezijanci rodili za mlade in še posebej za najrevnejše. Kongres je bil izredno bogat, saj je na metodološki ravni obsegal več vsebinskih polj: razširjanje salezijanske vizije in iskanje navdihov; mini tečaji strokovnjakov z analizami in krepitvami praks; ustvarjanje idej in delitvami dobrih praks (šola cirkusa); spoznavanje ozračja don Boskovega socialnega Turina; delavnice.
Poseben praznik za salezijansko družino je bil 9. oktober 2022, ko je papež Frančišek za svetnika razglasil salezijanca brata Artemija Zattija.
To je bil praznik za celo salezijansko družino. V Rimu se je zbralo preko 1.000 salezijancev. Med njimi je bilo več kot 600 salezijancev bratov. Tudi Zatti je bil salezijanec brat. Kot mlad redovnik je se je pri skrbi za sobrata tudi sam okužil s tifusom. Po priprošnji Marije Pomočnice, h kateri se je zatekel, je čudežno ozdravel. Vse življenje je kot farmacevt in bolničar posvetil bolnikom. Sprejel je vse, četudi niso mogli plačati. Zaradi tega je bil vedno na robu finančnega zloma. S svojim zgledom služenja bolnikom je postal svetnik.
Prišla sta dva nova misijonarja. Kakšno je stanje mladih salezijancev?
Po Cyprianu iz Ugande ter Jožefu in Vinku iz Vietnama je v misijonski odpravi 2022 naša inšpektorija blagoslovljena z dvema novima sobratoma. Iz inšpektorije Afrika Kongo prihaja Oscar Brinick Kimangou, iz inšpektorije Centralna Afrika pa Daniel Taabu. Oba sta kandidata za duhovništvo. K nam sta prišla še istega dne, ko sta v Valdoccu prejela misijonski križ. Hvaležni smo vrhovnemu predstojniku za dar novih sobratov.
Izgradnja živega ozračja sprejemanja, pripadnosti in bratskega življenja je torej naloga in dolžnost vseh nas sobratov.
Sobrat Gregor Markelc je izpovedal večne zaobljube. Tomaž Stojc in Domen Kos sta podaljšala zaobljube in sta v obdobju vzgojne prakse. Naš najmlajši sobrat Danijel Kokalj, ki je na praznik Marijinega rojstva izpovedal prve zaobljube, je na študiju filozofije v salezijanskem študijskem centru Nave v Italiji.
Pomembno je, da se sobratje podpiramo in da tudi navzven pokažemo, koliko nam pomenijo ti sobratje in da smo nanje ponosni. Kako lep zgled so nam lahko tudi starejši sobratje, ki se kljub letom in boleznim udeležijo dogodkov in jih zanimajo osebne zgodbe mladih sobratov ter se veselijo bogatega dogajanja v inšpektoriji.
Izgradnja živega ozračja sprejemanja, pripadnosti in bratskega življenja je torej naloga in dolžnost vseh nas sobratov. Dogodki zaobljub, sprejemanja novih sobratov, posvečenj v nas poživlja prav to in prebuja zavedanje, da Gospod blagoslavlja našo družbo.
S kakšnimi načrti vstopate v novo stoletje salezijanske inšpektorije sv. Cirila in Metoda?
Praznovali smo 100-letnico naše inšpektorije, ki je bila ustanovljena 18. novembra 1922. V soboto, 19. novembra 2022, smo se v velikem številu zbrali na Rakovniku, kjer se je zvrstilo več dogodkov. Dva mlada salezijanca sotrudnika sta izpovedala obljube, odprli smo razstavo na prostem, prisluhnili zgodovinskemu predavanju dr. Bogdana Kolarja … Slovesno sv. mašo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je sodelovalo skoraj 100 ministrantov iz salezijanskih župnij ter zbor Gimnazije Želimlje. Med nami so bili gostje iz vrhovnega vodstva in sosednjih inšpektorij. Bilo je slovesno in prisrčno.
S tem postajamo živi del Načrta Evropa, ki želi v tokovih migracij, mešanja kultur in sekularnima pokazati, da misijonski naboj vere rojeva nove odgovore.
V letu in pol, ko bomo leta 2024 obhajali 100 letnico svetišča Marija Pomočnice, želimo pred cerkvijo postaviti bronast kip sv. Janeza Boska v zahvalo za njegovo karizmo na Slovenskem. Med nami je pet mladih misijonarjev, ki bogatijo vrste naše inšpektorije z misijonskim nabojem, ki v naši zgodovini ni nikoli manjkal. S tem postajamo živi del Načrta Evropa, ki želi v tokovih migracij, mešanja kultur in sekularnima pokazati, da misijonski naboj vere rojeva nove odgovore.
Razvijamo Fundacijo Don Bosko, preko katere lahko zbiramo sredstva za podporo revnih mladih, programov, misijonov in drugih potreb. Veliko energij želimo nameniti novim duhovnim poklicem z dobrim in kakovostnim spremljanjem, gojiti kulturo poklicanosti in tako ustvariti okolje, ki bo rodovitno in polno življenja. Želimo narediti več in se ne zadovoljiti samo s tem, da smo in da nekaj počnemo. Zelo pomembno je, da vemo, kje lahko živimo bogastvo naše karizme in kako bomo to uresničili v okolju Cerkve na Slovenskem.
Kakšen je salezijanski pristop do zlorab s strani redovnikov in posvečenih oseb?
Naš odgovor je jasen. Naj ponovim besede vrhovnega predstojnika: »Za nas, ki smo javno obljubili, da bomo svoje življenje posvetili mladostnikom in mladim, je že en sam primer, ko je prizadet mladoletnik, strašna bolečina!«
Že leta pri reševanju teh anomalij ravnamo z vso skrbnostjo, odzivnostjo in tudi postopkovno. Naša Družba kot tudi naša inšpektorija, kakor je izjavil tudi vrhovni predstojnik, se proti tem pojavom bojuje z ustreznimi sredstvi v konkretnih primerih, ki so se dejansko zgodili.
»Za nas, ki smo javno obljubili, da bomo svoje življenje posvetili mladostnikom in mladim, je že en sam primer, ko je prizadet mladoletnik, strašna bolečina!«
Vrhovni predstojnik Ángel Fernández Artime
Dejstvo je tudi, da je ob različnih priložnostih prišlo tudi do neutemeljenih obtožb proti sobratom zaradi različnih motivov. Nenehno pa pozivam, da se z zlorabami spopademo stvarno, kot z resnim družbenim problemom, ne le s težavo zgolj znotraj Cerkve.
Kako vidite pomen salezijanske prisotnosti v Cerkvi in družbi?
Poživljati želimo mladi obraz Cerkve z oratoriji, salezijanskimi župnijami, salezijanskimi mladinskimi centri, šolami, internati ter z novimi navzočnostmi med mladimi. Lepo je videti, da smo v stiku z vsakdanjim svetom, ki je svet mladih in svet dela. To je sodobnost salezijanske karizme: živeti vsakdanjost, živeti na dvorišču. Veselim se, ko vidim, da so naše ustanove polne ljudi, da so žive in niso namenjene same sebi. Veselim se, da imamo tudi take ustanove, v katerih poteka vzgojna, socialna, mladinska in prostočasna dejavnost. Toda bistvenega ne posredujemo z dejavnostmi. Gre za veliko več. Iz vsega, kar smo in delamo, naj bi se razbralo eno samo sporočilo: Jezus Kristus. V tem je moč in smisel, da delujemo v njegovem imenu.
Številna znamenja Duha nam kažejo, kje je pot. Salezijanske inšpektorije v Evropi se odlikujejo po številnih lastnostih, ki pomenijo novo upanje. Rojevajo se nove salezijanske navzočnosti, ki ne pristajajo na logiko preživetja, temveč se s karizmatičnim pogledom gibljejo v smeri novih izzivov. Kaj vse so salezijanske skupnosti doma in v Evropi storile v zadnjih dveh letih, ko so se odzvale na krizo pandemije, vojno v Ukrajini, migrantske tokove, evangelizacijske izzive!
Toda bistvenega ne posredujemo z dejavnostmi. Gre za veliko več. Iz vsega, kar smo in delamo, naj bi se razbralo eno samo sporočilo: Jezus Kristus. V tem je moč in smisel, da delujemo v njegovem imenu.
Živo je prizadevanje za prenovo redovniškega življenja. Delo z laiškimi sodelavci in salezijansko družino se krepi. Če kje, potem so v »bogati« Evropi ubogi mladi resnična izbira in ne zgolj vsakdanje dejstvo.